Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil tehnološki napredek države na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovil, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Rusija za obhod sankcij pri prevozu nafte v Baltskem morju uporablja t.i. "shadow fleet" oziroma "zombi tankerje", ki dobijo novo identiteto. Stare tankerje ponovno registrirajo na Kitajskem in jih pošiljajo v Evropo kot novogradnje. V tem poslu naj bi imela pomembno vlogo tudi ena od afriških držav.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila Tajvan. Tajvanski predsednik Lai Ching-te se je zaobljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Xi Jinping je v novoletnem nagovoru ponovil, da je ponovna združitev s Tajvanom neizogibna.

Po aretaciji Nicolása Madura je vodenje Venezuele prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Po poročanju naj bi jo podpiral tudi Donald Trump, ki naj bi ga prepričala s svojim vodenjem naftne industrije. Rodríguezova je izjavila, da Maduro ostaja edini predsednik države, čeprav so ga zajele ameriške sile.

Združene države Amerike so v januarju 2026 zabeležile nov zgodovinski mejnik v zadolževanju, saj je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta raven zadolženosti je bila prvotno napovedana šele za leto 2030, vendar se je tempo naraščanja močno pospešil zaradi pretekle porabe v času pandemije in aktualnih gospodarskih politik. Letni stroški za obresti so dosegli bilijon dolarjev, kar predstavlja skoraj trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Podatki kažejo na resno fiskalno obremenitev, saj servisiranje dolga porablja čedalje večji delež zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovne rezultate. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se v letu 2026 napoveduje upočasnitev na 1,7 odstotka. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Medtem ko so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost na borzah in ohladitev zaupanja potrošnikov. Indeks MSCI USA je v primerjavi s svetovnim povprečjem zabeležil slabšo donosnost, kar analitiki pripisujejo politični nepredvidljivosti in vplivu trgovinskih vojn na vrednost dolarja.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je uradno pozvalo Kitajsko, naj nemudoma preneha z vojaškim pritiskom in izvajanjem obsežnih vojaških vaj v bližini Tajvana. Po navedbah Washingtona kitajska vojaška aktivnost brez utemeljenega razloga stopnjuje napetosti v regiji in ogroža stabilnost v Tajvanski ožini. Ameriška diplomacija je Peking pozvala k vzdržnosti in odprtju komunikacijskih kanalov, s čimer bi preprečili morebitne nesporazume in ohranili mir. Kitajska je v zadnjem obdobju okrepila prisotnost svojih sil v bližini otoka, kar v mednarodni skupnosti sproža zaskrbljenost glede varnosti pomorskih poti in suverenosti Tajpeja. ZDA so poudarile, da so tovrstni manevri provokativni, in zahtevajo prehod k dialogu namesto zanašanja na vojaško moč. Razmere ostajajo napete, saj Kitajska vztraja pri svoji politiki do otoka, medtem ko zahodne zaveznice pozivajo k deeskalaciji.

Kitajska je nadaljevala z vojaškimi vajami okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket v Tajvanski ožini. Kitajska operacija se imenuje 'Misija Pravičnost 2025'.

Filipinsko obrambno ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj, saj menijo, da ogrožajo regionalni mir in stabilnost. Francoski poslanci so javno podprli Tajvan in obsodili kitajsko ustrahovanje. Na vprašanje o koncu vaj, kitajski urad za tajvanske zadeve ni podal konkretnega odgovora, ampak je novinarje napotil na druge službe za podrobnosti.

Kirill Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje, je v izjavi za javnost ostro kritiziral visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas. Dmitrijev trdi, da si Kallasova prizadeva za neposreden vojaški spopad Evropske unije z Rusko federacijo in Kitajsko. Njegove navedbe temeljijo na videoposnetku govora nekdanje estonske premierke, ki se je nedavno razširil po družbenih omrežjih. Ruski uradnik, ki vodi tudi Ruski sklad za neposredne naložbe (RDIF), je v svojih komentarjih 2. januarja poudaril, da takšna retorika Bruslja predstavlja nevarno stopnjevanje napetosti. Po njegovem prepričanju si Kallasova prizadeva za vključitev držav članic v konflikt, kar bi imelo nepredvidljive posledice za svetovno stabilnost. Gre za nadaljevanje zaostrene komunikacije med Moskvo in novim vodstvom evropske diplomacije, ki zavzema odločno stališče do ruske agresije v Ukrajini in krepitve kitajskega vpliva.

Kitajski diplomat Pengyu je poudaril, da bo dobava ameriškega orožja Tajpeju le še povečala možnost vojaškega konflikta v Tajvanski ožini. Opozoril je, da bi lahko Tajvan postal »sod smodnika«.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaške napade Združenih držav Amerike na Venezuelo. Kitajska diplomacija je ameriško uporabo sile proti suvereni državi označila za nesprejemljivo in eklatantno kršitev mednarodnega prava. Poleg zračnih napadov je Peking obsodil tudi ukrepe proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, vključno z njegovo aretacijo s strani ameriških sil. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je v izjavi za javnost poudaril, da Peking nasprotuje kakršnemu koli zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriške države. Kitajska vlada dogajanje spremlja z veliko zaskrbljenostjo, saj meni, da takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in kršijo osnovna načela Ustanovne listine Združenih narodov. Odnosi med Kitajsko in Venezuelo sicer temeljijo na tesnem gospodarskem sodelovanju, zato je odziv Pekinga pričakovano oster in usmerjen v zaščito diplomatskih norm.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši izpostavil, da morata Moskva in Washington razrešiti vsa odprta vprašanja v medsebojnih odnosih. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da nedavne operacije v Venezueli niso vplivale na odnose z Rusijo, saj o tej temi s predsednikom Vladimirjem Putinom sploh nista razpravljala. Po njegovih besedah vprašanje Venezuele ni bilo del njunih zadnjih pogovorov, kar nakazuje na osredotočenost na druge geopolitične prioritete. Hkrati je predsednik ZDA zagotovil, da Washington ne pričakuje težav v odnosih s Kitajsko zaradi ameriškega pritiska na Caracas. Trump je pojasnil, da se bodo dobave nafte iz Venezuele v Kitajsko nadaljevale nemoteno, kar po njegovem mnenju stabilizira ekonomske odnose med velesilama. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriška administracija trudi uskladiti svoje zunanjepolitične cilje z interesi ključnih svetovnih akterjev, vključno z Rusijo in Kitajsko.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je 29. decembra 2025 sprožila obsežno vojaško operacijo z imenom »Pravična misija 2025«, ki je vključevala manevre v bližini Tajvana. Po mnenju evropskih strokovnjakov so vaje služile več namenom, vključno z stopnjevanjem pritiska na Tajpej, prikazovanjem kitajske vojaške moči mednarodni skupnosti ter odzivom na nedavne premike Združenih držav Amerike in Japonske v regiji. Analitiki prav tako ocenjujejo, da je Peking z vajo poskušal pomiriti notranje strukture po nedavnih kadrovskih spremembah v vrhu kitajskih oboroženih sil. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive, zlasti iz Washingtona in Ottawe, kjer so izrazili resno zaskrbljenost nad ravnanjem Kitajske. Vojaška dejavnost se je odvijala v obdobju povečanih političnih napetosti, ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te pozval k notranji enotnosti otoka, medtem ko je Peking njegove izjave označil za provokativne. Kljub vojaškim pritiskom je Tajvan v istem obdobju zabeležil močno gospodarsko rast v predelovalnem sektorju, kar poudarja odpornost otoka sredi geopolitične nestabilnosti.

Administracija Združenih držav Amerike in predstavniki venezuelske vlade so začeli pogovore o znatnem povečanju dobav venezuelske nafte na ameriški trg. Po navedbah tiskovne agencije Reuters bi lahko do povečanja prišlo s preusmeritvijo naftnih količin, ki so bile prvotno namenjene Kitajski. Venezuela ima trenutno na tankerjih pripravljenih več milijonov sodčkov nafte, kar bi lahko hitro vplivalo na svetovne trge. Ameriški notranji minister Doug Burgum je ob tem izpostavil, da bi bila krepitev uvoza iz Venezuele koristna za zagotavljanje varnosti delovnih mest v ZDA. Pogovori nakazujejo na morebitno otoplitev odnosov med državama, ki so bili v preteklosti zaznamovani s sankcijami in diplomatskimi napetostmi. Glavni cilj ameriške strani je stabilizacija cen energentov in zmanjšanje odvisnosti od drugih strateških tekmecev. Venezuelska stran v pogajanjih vidi priložnost za oživitev svojega naftnega sektorja, ki ga je v zadnjem desetletju prizadelo pomanjkanje naložb in mednarodna izolacija. Morebitni dogovor bi pomenil velik premik v energetski politiki zahodne poloble, saj bi se Caracas ponovno močneje navezal na ameriško rafinerijsko infrastrukturo, ki je prilagojena prav težki venezuelski nafti.

Republikanska stranka se na začetku leta 2026 spopada z globoko notranjo krizo in upadom javne podpore, kar resno ogroža njeno večino v predstavniškem domu pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Politični analitiki in nekdanji visoki uradniki, med njimi bivši guverner Ohia John Kasich, opozarjajo, da bi stranka lahko utrpela zgodovinski poraz. Glavni razlogi za pesimizem so naraščajoči življenjski stroški, neizpolnjene obljube o znižanju cen energije ter vztrajne polemike glede povezav predsednika Donalda Trumpa z zadevo Epstein. Dodatne napetosti povzročajo neuspehi na področju zunanje politike, kjer obljubljeni mirovni sporazumi v Ukrajini in Gazi ostajajo nedosegljivi, ter Trumpovi kontroverzni izvršni ukrepi, kot je veto na zakonodajo indijanskega plemena Miccosukee zaradi nasprotovanja njegovemu projektu detencijskega centra. Znotraj stranke se krepijo razkoli; kongresnik Thomas Massie celo preverja podporo za ustavno obtožbo proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja z dokumenti o Epsteinu. Novembrske lokalne volitve v Virginiji in New Jerseyju so že nakazale preobrat v razpoloženju volivcev, ki se vse bolj osredotočajo na vprašanja cenovne dostopnosti in zdravstvenega varstva.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je po obsežnih kitajskih vojaških manevrih v okolici Tajvana uradno pozvalo Peking k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska. Ameriška diplomacija je kitajske dejavnosti označila za vir nepotrebnih napetosti ter poudarila nujnost konstruktivnega dialoga namesto stopnjevanja groženj. Odziv Washingtona sledi novoletnemu nagovoru kitajskega predsednika Xi Jinpinga, v katerem je ta ponovno omenil možnost združitve s Tajvanom. Kitajska stran je ameriške kritike ostro zavrnila, medtem ko se je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump na dogajanje odzval zadržano. Peking vztraja, da so vojaške aktivnosti v okolici otoka notranja zadeva Kitajske in odgovor na domnevne provokacije separatističnih sil v Tajpeju. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Washington opozarja na destabilizacijski vpliv simulacij blokade otoka, ki so jih kitajske sile izvajale v dneh pred ameriškim pozivom.

Kitajski državni svet za tajvanske zadeve je označil vojaške vaje okoli Tajvana kot upravičen ukrep za zaščito suverenosti. Tajvanski Svet za celinske zadeve je odgovoril, da to ne spreminja dejstva, da Republika Kitajska obstaja že 115 let. Svet za celinske zadeve je tudi komentiral spremembe zakona, ki ureja odhod poslancev na Kitajsko, rekoč, da so te spremembe odgovor na kitajska prizadevanja za infiltracijo. Zheng Liwen iz Kuomintanga se je udeležila slovesnosti ob dvigu zastave pred predsedniško palačo in izjavila, da je stranka zvesta Republiki Kitajski. Zheng Liwen je obtožil predsednika Lai Qingdeja, da provocira Kitajsko in izkorišča strah pred vojno za pridobivanje volilne podpore.

Ameriški predsednik Donald Trump se je znašel v središču javnih polemik zaradi poročil o njegovem podcenjujočem odnosu do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in neutemeljenih trditev o uspešnosti ameriškega gospodarstva. Po poročanju New York Timesa je Trump svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je slednji javno podprl Zelenskega in njegovo vodenje države v času ruske agresije primerjal z zgodovinskim bojem Abrahama Lincolna. Kellogg naj bi Trumpu v Ovalni pisarni neposredno nasprotoval glede moči Rusije, ob tem pa je že napovedal svoj odhod iz administracije v začetku leta 2026. Na gospodarskem področju Trump še naprej vztraja pri trditvah, da so njegove carinske politike v ZDA privabile rekordne investicije, ki naj bi presegale kitajske za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil dokazov. Kritiki in ekonomski analitiki, med njimi tudi Nobelov nagrajenec Paul Krugman, opozarjajo na neskladje med predsednikovo retoriko in dejanskimi podatki. Indeks MSCI USA je v letu 2025 zabeležil 16,3-odstotno rast, kar je sicer nadpovprečno, vendar analitiki poudarjajo, da trg ni dosegel tiste stopnje »najbolj vročega gospodarstva na svetu«, ki jo oglašuje Trump. Poleg tega se predsednik sooča z očitki, da si neupravičeno lasti zasluge za nizko brezposelnost, ki je bila rekordna že v času mandata Joeja Bidna.

Kitajska je znatno okrepila svoje dejavnosti v arktični regiji, kar predstavlja nove vojaške in strateške izzive za Združene države Amerike ter njihove zaveznike. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je Kitajska poleti prvič napotila raziskovalno podmornico pod debel arktični led, kar Washington interpretira kot poskus širjenja vpliva pod krinko znanstvenega raziskovanja. Peking se vse pogosteje označuje za „bližnje-arktično državo“, čeprav nima ozemeljskega stika z regijo, ter pospešeno vlaga v infrastrukturo in tehnologijo za delovanje v ekstremnih razmerah. Ameriški obrambni strokovnjaki opozarjajo, da se vojaška grožnja na severu hitro stopnjuje, saj bi lahko Kitajska regijo uporabila za namestitev nadzornih sistemov ali celo podmornic z balističnimi raketami. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju povečanih napetosti v Indo-pacifiški regiji in trgovinskih sporov med svetovnima velesilama, kar kaže na širjenje kitajskih ambicij iz tradicionalnih azijskih sfer v globalno strateško območje Arktike, kjer ZDA in zaveznice v okviru Nata branijo svoje severne meje.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij izrazil odkrito nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer so se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini močno zamajale. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira Kremelj in Putina obtožuje zavajanja glede nedavnih ukrajinskih napadov. Po navedbah analitikov se je Trumpov domnevni mirovni načrt, ki naj bi bil po njegovih besedah že 95-odstotno usklajen, znašel v slepi ulici, saj Putin vztraja pri reviziji vseh predhodnih dogovorov. Nekdanji visoki uradnik Cie Rob Dannenberg je v nedavnem pogovoru opozoril, da je Putin izurjen v manipulaciji in izkoriščanju šibkosti sogovornikov, pri čemer naj bi s pridom izrabljal Trumpov ego. Zaradi neuspeha trenutnih pogajanj naj bi se v Beli hiši že pripravljali na alternativne strategije, ki vključujejo stopnjevanje pritiska na cene ruske nafte in iskanje dogovora s Kitajsko, ki bi Rusijo prisilil k miru. Trumpov odmik od prejšnje hvalevredne retorike kaže na vse večji vpliv republikanskih krogov in bližajočih se kongresnih volitev na ameriško zunanjo politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump se v zadnjem obdobju svojega mandata spopada z naraščajočimi kritikami glede svoje gospodarske in zunanje politike, hkrati pa v javnosti ponovno krožijo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Ekonomisti, med njimi nekdanji uradnik State Departmenta Josh Lipsky, opozarjajo na kaotično leto 2026, saj predsednik vztraja pri zaostritvi trgovinske vojne s carinami, kar naj bi negativno vplivalo na svetovne trge. Kljub Trumpovim trditvam o rekordnih naložbah v ZDA, podatki kažejo, da ameriški borzni indeksi zaostajajo za nekaterimi azijskimi konkurenti, kar spodkopava njegovo retoriko o »najuspešnejši državi na svetu«. Notranjepolitične napetosti stopnjujejo tudi razhajanja znotraj administracije; poročila navajajo, da je Trump posebnega odposlanca za Ukrajino Keitha Kellogga označil za »idijota« po tem, ko je ta zagovarjal pogum ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Hkrati je Lara Trump javno podprla uvedbo obveznega vojaškega služenja, kar je v javnosti sprožilo val razprav o selektivnosti takšnih ukrepov glede na Trumpovo preteklo izogibanje vojaški obveznosti. V New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja spremembe mestne listine, ki bi lahko omejile delovanje novega župana Zohrana Mamdanija, zlasti na področju statusa mesta zatočišča, kar neposredno sovpada s Trumpovo strogo priseljensko politiko. Vse te dogodke spremljajo nove fotografije modric na predsednikovih rokah, kar kljub pojasnilom Bele hiše o pogostem rokovanju zbuja dodatne dvome o njegovi fizični pripravljenosti.

Kitajska je začela največje vojaške vaje doslej okoli Tajvana, ki simulirajo blokado otoka in zajem ključnih območij. Vaje, ki vključujejo letalske, mornariške in raketne sile, predstavljajo opozorilo separatistom in zunanjim silam. Kitajska vojska je objavila plakat z "puščicami pravice", ki dežujejo na Tajvan.

Kitajska ljudska armada je na vzhodni in južni obali države izvedla obsežne vojaške vaje, v katere je prvič v večjem obsegu vključila civilna plovila, zlasti t. i. ro-ro ladje za prevoz vozil. Po poročanju japonskih medijev, ki se sklicujejo na satelitske posnetke, so kitajske sile preizkušale uporabo premičnih razkladalnih ploščadi, ki omogočajo izkrcanje vojaške opreme tudi na območjih brez razvite pristaniške infrastrukture. Ta strateška integracija civilnih zmogljivosti v vojaške operacije kaže na prizadevanja Pekinga za povečanje transportnih zmogljivosti v primeru morebitne invazije na Tajvan. Ameriški in japonski obveščevalni organi so zaradi teh dejavnosti že povečali stopnjo pripravljenosti. Strokovnjaki ocenjujejo, da uporaba civilnih ladij rešuje ključno logistično težavo kitajske mornarice, ki nima zadostnega števila namenskih desantnih plovil za obsežen napad. Tovrstne vaje krepijo sume, da Kitajska sistematično pripravlja pogoje za vojaško posredovanje, pri čemer izkorišča svojo obsežno trgovsko floto za vojaške namene. Tajvanske oblasti in njeni zavezniki pozorno spremljajo te manevre, saj premiki ladij z opremo za hitro razkladanje neposredno ogrožajo varnostno stabilnost v ožini.

Politično prizorišče v Združenih državah Amerike ob koncu leta 2025 zaznamujejo naraščajoče napetosti znotraj Republikanske stranke, saj priljubljenost predsednika Donalda Trumpa strmo pada. Glavni razlogi za nezadovoljstvo volivcev so visoki življenjski stroški, sporni zunanjepolitični premiki in ponovno odpiranje vprašanj o Trumpovih povezavah z Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi teh dejavnikov so republikanci v letu 2025 utrpeli pomembne poraze na guvernerskih volitvah v Virginiji in New Jerseyju, kar analitiki označujejo za napoved morebitnega »modrega vala« demokratov na vmesnih volitvah leta 2026. Znotraj stranke se krepijo trenja; republikanski poslanec Thomas Massie preučuje možnost ustavne obtožbe proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru Epsteinovih datotek. Hkrati se pojavljajo ugibanja o Trumpovem nasledniku, pri čemer podpredsednik JD Vance ne uživa polne podpore strankarske baze. Trump se na upadanje podpore odziva z ostrimi napadi na kritike, med katerimi sta se znašla tudi igralec George Clooney in domorodna plemena, obenem pa uporablja predsedniški veto za kaznovanje političnih nasprotnikov. Kritiki opozarjajo, da Trumpova politika »MAGA na zadnjem mestu« zanemarja delavski razred, ki mu je obljubil izboljšanje gospodarskega položaja.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno hitreje od prvotnih napovedi urada za odgovoren zvezni proračun. Glavni razlogi za tako strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, hkrati pa se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti so namreč dosegla raven bilijona dolarjev, kar predstavlja trojno povečanje v primerjavi z letom 2020. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ostaja protislovna; medtem ko je borzni indeks S&P 500 v letu 2025 zabeležil skoraj 18-odstotno rast, se ameriški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem odreže slabše. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v zvezno blagajno prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, vendar je hkrati povzročila visoko volatilnost na trgih in povečala inflacijska pričakovanja. Napovedi za leto 2026 kažejo na ohlajanje gospodarske rasti na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri treh odstotkih. Med prebivalstvom se kljub nekaterim pozitivnim kazalnikom, kot je bila 4,3-odstotna rast v tretjem četrtletju lanskega leta, stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnjih življenjskih stroškov in stabilnosti finančnega sistema.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strmega povečanja zadolževanja je prišlo hitreje, kot so predvidevale neodvisne institucije, k čemur so znatno prispevali pretekli odhodki iz obdobja pandemije in trenutna gospodarska politika. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar resno omejuje manevrski prostor zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže dvojno podobo. Čeprav so ZDA v letu 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju in so se delniški trgi kljub nestanovitnosti okrepili, se prebivalstvo spopada z naraščajočo negotovostjo. Njegova politika visokih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila visoko inflacijo in destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Analitiki opozarjajo, da je ameriška gospodarska prednost v primerjavi s preostalim svetom začela kopneti, saj so napovedi rasti za leto 2026 znižane na 1,7 odstotka.

Zunanja ministra Tajske in Kambodže sta se v kitajski provinci Junan sestala s kitajskim kolegom Wang Yi-jem, kjer sta se zavezala h krepitvi medsebojnega zaupanja in utrditvi premirja. Srečanje je sledilo končanju večtedenskih silovitih obmejnih spopadov, ki so po uradnih podatkih terjali najmanj 101 smrtno žrtev in povzročili razselitev več kot pol milijona ljudi. Kitajska je v pogovorih poudarila nujnost vzdrževanja dialoga ter obljubila podporo pri spremljanju razmer na terenu in humanitarnem sodelovanju. Državi sta se sporazumeli o postopnem utrjevanju prekinitve ognja, kar predstavlja ključen korak k stabilizaciji regije po drugem zaporednem premirju od konca oktobra. Kljub predhodnim neuspešnim poskusom zaustavitve sovražnosti sta obe strani tokrat izrazili pripravljenost na dolgoročno obnovo odnosov. Kitajska diplomacija je s tem srečanjem potrdila svojo aktivno vlogo posrednika v regiji, s čimer želi preprečiti nadaljnje zaostrovanje konflikta, ki je v preteklosti že večkrat ohromil obmejna območja obeh sosed.

CIA je prejšnji teden izvedla prvi znani napad z dronom znotraj Venezuele. Cilj napada je bil pomol, ki ga je menda za trgovino z drogami uporabljala tolpa Tren de Aragua. Trump je potrdil, da so ZDA uničile veliko napravo za proizvodnjo drog v Venezueli, vendar ni razkril, ali je to storila vojska ali CIA.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Kitajska je obsodila novoletni govor tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, v katerem je obljubil okrepitev obrambe otoka, kot poln laži, sovražnosti in zlonamernosti. Peking trdi, da Lai podpira neodvisnost Tajvana in podpihuje napetosti v Tajvanski ožini. Tajvanski predsednik se je zavezal, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah "Justice Mission 2025".

Politične napetosti na Tajvanu so se ob začetku leta 2026 močno zaostrile, saj je opozicijska koalicija strank Kuomintang (KMT) in Tajvanske ljudske stranke (TPP) v zakonodajnem organu blokirala več predlogov vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP). Predlogi so se nanašali na obsodbo kitajskega čezmejnega zatiranja, vključno s pritiski na poslanca DPP Shen Pao-yanga, ki mu Peking grozi z mednarodno tiralico in objavo satelitskih posnetkov njegovega prebivališča. Opozicija, ki v parlamentu uživa večino, je s procesnimi manevri zaustavila tudi resolucije proti kitajskemu popačenju resolucij Združenih narodov in obsodbo vojaških vaj v bližini otoka. Predsednik Lai Ching-te je v odgovor na parlamentarno blokado in poskuse opozicije, da bi proti njemu sprožila ustavno obtožbo, napovedal novo strategijo delovanja. Ta vključuje neposreden nagovor javnosti preko terenskih obiskov vladne ekipe in objavo javnomnenjskih raziskav, s čimer želi pritisniti na opozicijo, da potrdi državni proračun. Vladajoča stranka opoziciji očita, da s svojim molkom in blokadami neposredno podpira kitajski narativ in slabi nacionalno varnost, medtem ko se politična kriza iz parlamentarnih dvoran seli na ulico in v širšo družbeno razpravo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Rusija Tajvan obravnava kot neločljiv del Kitajske in bo v primeru zaostritve podprla Kitajsko v skladu s sporazumom iz leta 2001. Kremelj je ponovil podporo Kitajski v morebitnem konfliktu s Tajvanom.

Predsednik Donald Trump je za eno leto, do leta 2027, prestavil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice, pri čemer se je skliceval na pogovore o trgovini. Prav tako je preživel dopoldne na Floridi, kjer je izbiral vzorce marmorja za novo plesno dvorano v Beli hiši.

V Združenem kraljestvu se je prodaja električnih vozil povečala, pri čemer so električna vozila predstavljala skoraj četrtino novih registracij osebnih avtomobilov. Kljub padcu cen goriva, ki ga je razkril RAC Fuel Watch, je trg avtomobilov dosegel 2 milijona prodanih vozil. Laburistična stranka je ponudila do 120.000 funtov popusta na električna tovorna vozila. Kljub temu avtomobilski sektor poziva k omilitvi prepovedi prodaje bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je v novem poročilu opozorilo na hitro širjenje in modernizacijo kitajskega raketnega arzenala, ki vključuje tudi medcelinske balistične rakete z dosegom do celinskega dela ZDA. Objavljeni zemljevidi razkrivajo, da kitajske sile krepijo svojo sposobnost za napade na cilje v celotni indo-pacifiški regiji, kar neposredno ogroža ameriška vojaška oporišča in zaveznike v regiji, vključno s Tajvanom. Pentagon posebej izpostavlja razvoj novih protiladijskih raket, ki bi lahko v primeru regionalnega konflikta ciljale na ameriške mornariške flote. Kitajska mornarica je v sklopu teh prizadevanj izvedla teste novih raket, ki so namenjene uničevanju velikih bojnih ladij, kar povečuje tveganje za izbruh širšega konflikta. Ameriški obrambni analitiki poudarjajo, da gre za načrtno vzpostavljanje premoči, s katero želi Peking odvrniti morebitno posredovanje ZDA v bližini kitajskih obal. Poročilo dodatno stopnjuje strahove pred stopnjevanjem napetosti, ki bi lahko vodile v globalni spopad, saj kitajske zmogljivosti zdaj presegajo zgolj obrambne potrebe države in prehajajo v fazo ofenzivne pripravljenosti na dolge razdalje.

Svetovno gospodarstvo se je v letu 2026 znašlo na prelomnici, saj se po obdobju visoke inflacije in geopolitičnih napetosti obeti izboljšujejo, vendar ostajajo krhki. Kljub temu da so osrednje banke začele zniževati obrestne mere, kar prinaša olajšanje po dolgotrajnem inflacijskem šoku, stroški izposojanja denarja ostajajo bistveno višji kot v obdobju pred pandemijo. Gospodarska rast se na svetovni ravni upočasnjuje, k čemur prispevajo trgovinski spori, visoka zadolženost držav in negotovost glede trajnosti rasti, ki jo poganja umetna inteligenca. Posebno zahtevne so razmere v državah v razvoju, kjer je stabilizacija, pogosto dosežena s pomočjo programov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), razkrila svoje omejitve. Pakistan se na primer spopada s potrebo po vsaj šestodstotni gospodarski rasti za zagotavljanje delovnih mest milijonom novih iskalcev zaposlitve, medtem ko nizka rast povečuje tveganje za družbeno nestabilnost. Globalno gledano so se tveganja iz preteklega leta, kot so trgovinske vojne Donalda Trumpa in konflikti v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu, v letu 2025 izkazala za obvladljiva, vendar v letu 2026 ostajajo ključni dejavnik tveganja, ki bi lahko ponovno zavrl gospodarsko dejavnost.

Kitajske oblasti so po poročanju tujih medijev uvedle novo, javno nedokumentirano pravilo, po katerem morajo proizvajalci polprevodnikov pri širjenju svojih zmogljivosti uporabiti vsaj 50 odstotkov opreme domačega izvora. Po navedbah virov, ki so seznanjeni s postopki pridobivanja državnih dovoljenj, morajo podjetja v svojih razpisnih dokumentacijah jasno navesti izvor strojne opreme. Če delež kitajskih strojev ne dosega zahtevanega praga, uradniki zaustavijo postopke za odobritev gradnje ali posodobitve tovarn. Čeprav uradna politika o tej omejitvi ne obstaja, se pravilo izvaja prek strogih pregledov javnih naročil, povezanih s širitvijo obratov. Viri navajajo, da si Peking dolgoročno prizadeva za popolno neodvisnost od tuje tehnologije, pri čemer naj bi bil končni cilj 100-odstotna uporaba domače opreme. Nekatere izjeme so mogoče le pri najnaprednejših proizvodnih linijah, kjer kitajska tehnologija še ne dosega potrebnih standardov, vendar so pritiski regulatorjev na podjetja vse močnejši. Ta poteza predstavlja odgovor na mednarodne trgovinske omejitve in je namenjena pospeševanju rasti domače industrije polprevodnikov. S prisilnim povečevanjem povpraševanja po lokalni opremi želi Kitajska zmanjšati ranljivost svoje dobavne verige in okrepiti tehnološko samozadostnost v času zaostrenih odnosov z zahodnimi silami, predvsem z Združenimi državami Amerike.

Ameriški borzni trgi so novo leto začeli z nihanji, saj so začetni dobički tehnoloških podjetij do konca trgovalnega dne izpuhteli. Indeks S&P 500 je v petek izgubil 0,1 odstotka vrednosti, čeprav je ob odprtju borz kazalo na 0,7-odstotno rast. Negotovost na trgih se pojavlja v času pričakovanj zgodovinske prve javne ponudbe delnic (IPO) podjetja SpaceX, ki bi lahko doseglo tržno vrednost 1,5 bilijona dolarjev, s čimer bi preseglo dosedanji rekord savdske družbe Saudi Aramco. Investitorji, med katerimi sta vidna Ron Baron in Cathie Wood, že povečujejo svoje deleže v pričakovanju rekordnega vstopa na borzo. Istočasno se podjetje Tesla sooča s padcem prodaje, ki se je v letu 2025 znižala za več kot 8 odstotkov. Ameriški proizvajalec je s tem izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski gigant BYD. Tesla je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobavo 418.227 vozil, medtem ko je BYD v celem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov. Analitiki padec prodaje pripisujejo ukinitvi davčnih olajšav v ZDA, vse močnejši kitajski in evropski konkurenci ter politični drži izvršnega direktorja Elona Muska, ki je vplivala na povpraševanje na ključnih trgih.

Čeprav so se nekatere Trumpove carinske grožnje v letu 2025 izkazale za prazne, so se mnoge uresničile v obliki novih davkov na uvoz, ki so spremenili ameriško gospodarsko politiko. Pričakuje se, da bo Trump uvedel nove dajatve, če bo vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe. Medtem pa je voditelj televizije MAGA, Eric Bolling, kritiziral Trumpovo politiko.

Predsednik Trump je podpisal novoletni odlok, s katerim je za eno leto preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice, sklicujoč se na trgovinske pogovore. Medtem ko je Trump gostil novoletno zabavo na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, je Bela hiša objavila informativni list o predsedniški razglasitvi.

Kitajski proizvajalci avtomobilov so novembra osvojili rekordnih 12,8 % evropskega trga električnih vozil. Električni avtobusi kitajske izdelave hitro prevzemajo javni prevoz v jugovzhodni Aziji, saj vlade spodbujajo dekarbonizacijo. Xiaomi načrtuje za leto 2026 štiri nove modele, vključno z električnimi vozili s podaljšanim dosegom (EREV).

Kitajske oblasti so napovedale uvedbo strogega režima izvoznih licenc za srebro, ki bo začel veljati 1. januarja 2026. Nova uredba pod državni nadzor postavlja približno 121 milijonov unč srebra, ki se letno izvozi iz države, kar predstavlja med 60 in 70 odstotkov celotne svetovne trgovine s tem rafiniranim plemenito kovino. Ministrstvo za trgovino je za obdobje 2026–2027 odobrilo le 44 podjetij, ki bodo imela dovoljenje za izvoz, s čimer so srebro uvrstili med strateške materiale, podobno kot redke zemeljske kovine. Omejitve so sprožile precejšnjo zaskrbljenost na svetovnih trgih, saj je cena srebra v letu 2025 dosegla rekordne vrednosti nad 80 dolarjev za unčo. Ameriški milijarder Elon Musk je opozoril, da bodo kitajski ukrepi močno prizadeli industrijske panoge, ki srebro potrebujejo kot ključno surovino, predvsem v sektorjih sončne energije, baterij in elektronike. Ker se povpraševanje po srebru zaradi zelenega prehoda in obrambnih potreb povečuje, so Združene države Amerike to kovino že uvrstile na seznam kritičnih mineralov. Globalni kupci trenutno ponujajo visoke premije, da bi si zagotovili zadostne zaloge pred uveljavitvijo novih pravil.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je predlagal izgradnjo novih bojnih ladij »Trump Class«, ki bi bile del nove »Zlate flote«. Te ladje naj bi bile oborožene z raketami in bi služile kot odgovor na naraščajočo kitajsko mornarico. Kljub obljubam o ogromni ognjeni moči in simbolu ameriške moči pa so se načrti izkazali za nerealne zaradi preobremenjenosti ameriške mornarice in drugih ovir pri izvajanju. Analitiki opozarjajo, da bi lahko načrt spodbudil Kitajsko k povečanju proizvodnje protiladijskega orožja.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

V Srednjeafriški republiki so potekale volitve za novega predsednika in poslance. Aktualni predsednik Faustin Archange Touadéra, zaveznik Rusije, si prizadeva za tretji mandat.