Kitajske oblasti so napovedale uvedbo strogega režima izvoznih licenc za srebro, ki bo začel veljati 1. januarja 2026. Nova uredba pod državni nadzor postavlja približno 121 milijonov unč srebra, ki se letno izvozi iz države, kar predstavlja med 60 in 70 odstotkov celotne svetovne trgovine s tem rafiniranim plemenito kovino. Ministrstvo za trgovino je za obdobje 2026–2027 odobrilo le 44 podjetij, ki bodo imela dovoljenje za izvoz, s čimer so srebro uvrstili med strateške materiale, podobno kot redke zemeljske kovine. Omejitve so sprožile precejšnjo zaskrbljenost na svetovnih trgih, saj je cena srebra v letu 2025 dosegla rekordne vrednosti nad 80 dolarjev za unčo. Ameriški milijarder Elon Musk je opozoril, da bodo kitajski ukrepi močno prizadeli industrijske panoge, ki srebro potrebujejo kot ključno surovino, predvsem v sektorjih sončne energije, baterij in elektronike. Ker se povpraševanje po srebru zaradi zelenega prehoda in obrambnih potreb povečuje, so Združene države Amerike to kovino že uvrstile na seznam kritičnih mineralov. Globalni kupci trenutno ponujajo visoke premije, da bi si zagotovili zadostne zaloge pred uveljavitvijo novih pravil.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je predlagal izgradnjo novih bojnih ladij »Trump Class«, ki bi bile del nove »Zlate flote«. Te ladje naj bi bile oborožene z raketami in bi služile kot odgovor na naraščajočo kitajsko mornarico. Kljub obljubam o ogromni ognjeni moči in simbolu ameriške moči pa so se načrti izkazali za nerealne zaradi preobremenjenosti ameriške mornarice in drugih ovir pri izvajanju. Analitiki opozarjajo, da bi lahko načrt spodbudil Kitajsko k povečanju proizvodnje protiladijskega orožja.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

V Srednjeafriški republiki so potekale volitve za novega predsednika in poslance. Aktualni predsednik Faustin Archange Touadéra, zaveznik Rusije, si prizadeva za tretji mandat.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel 38,5 bilijona dolarjev. Medtem pa se Nemčija sooča z gospodarskim zlomom v letu 2025, medtem ko je FAIFA pozvala k razveljavitvi zvišanja davkov na tobačne izdelke. V Pakistanu pa so bili zaradi varčevalnih ukrepov pod nadzorom IMF prizadeti državljani. Britanska najrevnejša gospodinjstva pa so se znašla v še slabšem finančnem položaju, odkar je Keir Starmer postal predsednik vlade.

Po kitajskih vojaških vajah okoli Tajvana je odbor Kuomintanga (KMT) v mestnem svetu Novega Tajpeja izrazil, da kakršnokoli uničevanje regionalne stabilnosti in stopnjevanje vojaških spopadov ni v interesu tajvanskega ljudstva in bo zagotovo vplivalo na družbeno dojemanje in regionalni mir. Poudarili so, da se morajo izogibati čustvenim odzivom, pragmatično graditi vojsko in se izogibati konfrontacijam s parolami, saj kitajske vojaške vaje niso čustvena dejanja, temveč temeljijo na lastnem strateškem ritmu in taktični postavitvi. Opozorili so tudi, da je po prevzemu oblasti s strani DPP prišlo do nenehnega stopnjevanja kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, katerih cilj je tudi preprečevanje vmešavanja tujih sil v Tajvansko ožino.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana.

Kitajske oborožene sile so v ponedeljek, 29. decembra 2025, sprožile obsežne vojaške manevre v okolici Tajvana, ki vključujejo simulacijo popolne blokade ključnih pristanišč na otoku. Operacija z imenom »Justice Mission-2025« združuje delovanje kopenske vojske, mornarice, letalstva in raketnih sil. Po podatkih tajvanskega obrambnega ministrstva so v bližini otoka zaznali 89 kitajskih letal, 14 vojnih ladij in 14 plovil obalne straže. Peking je vaje označil za »resno opozorilo« separatistom in tujim silam, ki podpirajo neodvisnost Tajvana. Manevri, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom, so se pričeli le teden dni po tem, ko so Združene države Amerike odobrile prodajo orožja Tajpeju v vrednosti 11,1 milijarde dolarjev. Kitajska vojska vaje izvaja v Tajvanski ožini, ki predstavlja eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, vendar pomorski promet za zdaj poteka nemoteno. Predstavniki kitajskega poveljstva so poudarili, da se pripravljajo na obleganje v vseh domenah, vključno z vesoljem in kibernetskim prostorom.

Upokojeni ameriški generali in analitiki so kitajske vojaške manevre v okolici Tajvana označili za obliko javnega ustrahovanja oziroma »buliranja«. Po njihovem mnenju so nedavne obsežne vaje kitajske vojske namenjene ustrahovanju mednarodne skupnosti, zato pozivajo k okrepitvi vojaškega sodelovanja med Washingtonom in Tajpejem. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali Združene države Amerike in Tajvan še naprej krepiti prodajo orožja ter izboljševati zmogljivosti za skupno delovanje, kar bi povečalo stroške morebitne invazije. Poročila ameriških miselnih središč opozarjajo, da bi popuščanje pod pritiskom tovrstnih vaj le še spodbudilo Kitajsko k drznejšim dejanjem. Analitiki menijo, da ustrahovalci ne prenehajo sami od sebe, temveč postanejo agresivnejši, če ne naletijo na ustrezen odpor. Kitajska je vaje, poimenovane »Pravično poslanstvo 2025«, izvedla kot odgovor na politične dogodke na otoku, kar je sprožilo val kritik in zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti.

Kanada se je odzvala na kitajske vojaške vaje v Tajvanski ožini in izrazila zaskrbljenost zaradi povečanja napetosti v vzhodni Aziji.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na vprašanje o domnevnem napadu CIE. ZDA so medtem izvedle smrtonosne napade na plovila, za katera trdijo, da so vpletena v trgovino z drogami, kar je zaostrilo napetosti z Venezuelo. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja tankerja Bella 1, ki je plul proti Venezueli, in zahtevala, da ameriške sile prenehajo s to aktivnostjo.

Severno poloblo so ob vstopu v novo leto 2026 zajele ostre zimske razmere, ki so posledica obsežnega vdora arktičnega zraka. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarnim ledenim dežjem in temperaturami pod lediščem, kar je povzročilo izdajo številnih opozoril za prometno varnost. Najhuje je v osrednjem delu države in na severovzhodu, kjer so meteorologi na prvi dan leta zabeležili poledico na mostovih in cestah. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi in Aziji. Francija beleži eno najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja, temperature pa naj bi ostale pod dolgoletnim povprečjem še vsaj teden dni. V Grčiji so se temperature v Solunu spustile do 3 stopinj Celzija pod ničlo, v Atenah pa so namerili le 2 stopinji Celzija. Medtem je Hong Kong izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, v severni Indiji pa gosta megla in sneženje močno ovirata letalski promet in vidljivost. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo mrzle zračne mase nad temi območji zadržale tudi v prvi polovici januarja.

Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter pozvala Združene države Amerike, naj prenehajo s prizadevanji za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Evropska unija je obsodila kitajske vojaške vaje okoli Tajvana, pri čemer je poudarila, da te vaje ogrožajo mednarodni mir in stabilnost ter nasprotujejo enostranskim spremembam statusa quo. Kitajski predstavniki so se na izjave EU odzvali z nezadovoljstvom in trdijo, da izjave kršijo načelo "ene Kitajske" in se vmešavajo v notranje zadeve Kitajske.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki blokira 2,9 milijona dolarjev vreden posel s polprevodniki med podjetjema HieFo Corp. in Emcore Corp. Ukaz je bil izdan zaradi skrbi glede nacionalne varnosti, povezane s Kitajsko, in zahteva, da HieFo Corp. proda omenjeno poslovanje.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sredi decembra sprožila obsežne vojaške vaje z imenom »Pravično poslanstvo-2025«, ki so potekale v okolici Tajvana. Zaradi povečane vojaške dejavnosti in preletov kitajskih letal v bližini otoka je tajvanski Inštitut za znanost in tehnologijo Chung-Shan (NCSIST) odpovedal načrtovano testiranje raket na območju baze Jiupeng. Tajvanske oblasti so odločitev utemeljile s spremembo nalog, medtem ko tuji opazovalci ocenjujejo, da so kitajske operacije neposredno vplivale na tajvanske obrambne načrte. Evropska unija se je na kitajsko vojaško dejavnost odzvala z ostro obsodbo. Evropska služba za zunanje delovanje je v izjavi poudarila, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim dejanjem, ki bi spremenila status quo v Tajvanski ožini. Tuji mediji ob tem opozarjajo na vse večjo intenzivnost in realističnost kitajskih vojaških manevrov, ki postajajo vedno bolj usmerjeni v simulacijo dejanskega spopada. Kitajsko vzhodno poveljstvo je z vajami, ki vključujejo streljanje z ostrim strelivom, dodatno zaostrilo varnostne razmere v regiji, kar povzroča visoko stopnjo zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti.

Kitajska ljudska armada je v okviru operacije z nazivom »Misija pravice 2025« začela obsežne vojaške manevre, s katerimi je dejansko obkolila Tajvan. V vajah sodelujejo kopenske sile, mornarica, letalstvo in raketne enote, ki izvajajo simulacije blokade strateških pristanišč ter napadov na ključne cilje. Po navedbah vzhodnega poveljstva kitajske vojske so vaje usmerjene v preverjanje bojne pripravljenosti in služijo kot »ostro opozorilo« silam, ki zagovarjajo neodvisnost otoka, ter zunanjim dejavnikom, s čimer Kitajska neposredno naslavlja Združene države Amerike in njihove zaveznice. Ministrstvo za obrambo v Tajpeju se je na kitajske provokacije odzvalo z mobilizacijo lastnih oboroženih sil in obsodbo dejanj Pekinga kot nerazumnih. Napetosti v Tajvanski ožini so se močno povečale, saj kitajske enote delujejo severno in jugozahodno od otoka z uporabo pravega streliva. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebitna stopnjevanja lahko povzročila resno destabilizacijo svetovnega gospodarstva in varnostne arhitekture v indopacifiški regiji.

Kitajska je objavila posnetke izstrelitve hipersoničnega protiladijskega izstrelka YJ-20 z rušilca Type 055, kar je prvi javni prikaz izstrelitve tega izstrelka z vojaške ladje. Objava posnetkov kaže na pripravljenost Kitajske, da izzove Združene države Amerike, saj so pred tem objavili tudi simulacije pomorskih spopadov v Karibskem morju.

Kitajska je sprožila obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, vključno z mornarico, letalstvom in raketnimi enotami. Tajvan je v odgovor razglasil alarmno stanje in ostro obsodil manevre, ki po mnenju analitikov predstavljajo tudi test reakcije ZDA in opozorilo proti separatističnim težnjam.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Evropska unija je uvedla nove carinske ukrepe, ki neposredno vplivajo na nakupe prek kitajske spletne platforme Temu. Glavni razlog za to odločitev je dejstvo, da so tovrstni paketi doslej vstopali na evropski trg brez plačila carin, kar je povzročalo tržna neravnovesja. Nova začasna mera je bila sprejeta z namenom izenačitve pogojev na trgu in zaščite lokalnih gospodarstev pred pritokom poceni blaga iz tretjih držav. Uvedba carin bo vplivala tudi na potrošnike v Bosni in Hercegovini ter širši regiji, saj se logistične poti in davčna obravnava pogosto usklajujejo z evropskimi standardi. Ukrep se osredotoča na pakete nizkih vrednosti, ki so bili pred tem oproščeni dajatev. S tem želi Evropska komisija zagotoviti strožji nadzor nad kakovostjo uvoženega blaga in hkrati povečati proračunske prihodke iz naslova uvoznih dajatev. Kupci lahko v prihodnje pričakujejo višje končne cene izdelkov in morebitne dodatne administrativne stroške ob carinjenju pošiljk.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.

Ameriško gospodarstvo vstopa v leto 2026 v znamenju znatne negotovosti, ki jo narekujejo odločitve o obrestnih merah Zveznih rezerv (Fed), pričakovana sodba vrhovnega sodišča glede carin predsednika Donalda Trumpa in potencialni poki balonov v sektorju umetne inteligence. Kljub znižanju inflacije z vrha v letu 2022 ameriška gospodinjstva ostajajo previdna, saj se stopnja brezposelnosti vztrajno, čeprav zmerno, zvišuje. Fed je konec leta 2025 že tretjič znižal ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, kar je sprožilo ugibanja, ali se cikel sproščanja denarne politike zaključuje ali pa gre za pripravo na recesijo. Na kapitalskih trgih se vlagatelji spopadajo z vprašanjem vključevanja bitcoina v tradicionalne finančne sisteme. Ponudnik indeksov MSCI Inc. bo sredi januarja sprejel ključno odločitev o tem, ali bo iz svojih globalnih referenčnih indeksov izključil podjetja, ki držijo velike rezerve bitcoina kot primarno premoženje. Ta poteza bi lahko povzročila za več milijard dolarjev prisilnih prodaj delnic teh podjetij in določila nov precedens za to, kako Wall Street obravnava kriptovalute kot zakladniško sredstvo podjetij. Hkrati analitiki opozarjajo na morebitne popravke na borzah po treh letih rasti, še posebej, če se obeti za leto 2026 izkažejo za preveč optimistične.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov mejnik v zadolževanju, saj je javni dolg narasel na rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bistveno presegel pretekla pričakovanja Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven dolga napovedoval šele za leto 2030. Glavni razlogi za pospešeno zadolževanje segajo v obdobje pandemije, ko je država z obsežnimi finančnimi injekcijami podpirala gospodarstvo, trend pa se je nadaljeval pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Gospodarska slika ZDA v začetku leta 2026 ostaja mešana. Čeprav je gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se vlagatelji in državljani spopadajo z naraščajočimi stroški. Letna plačila obresti na dolg so namreč dosegla bilijon dolarjev, kar predstavlja ogromno obremenitev za proračun. Hkrati so se povprečne carinske stopnje pod Trumpovo politiko »Amerika na prvem mestu« zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini in prispevale k povišanju inflacijskih pričakovanj. Kljub rekordnim vrednostim borznega indeksa S&P 500 v letu 2025 analitiki opozarjajo na ohlajanje rasti. Napovedi OECD kažejo, da se bo gospodarska rast v ZDA leta 2026 upočasnila na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri 3 odstotkih. Med državljani se širi pesimizem glede prihodnosti, saj se kljub visokim borznim dobičkom soočajo z višjimi cenami življenjskih potrebščin in negotovostjo zaradi trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi partnericami.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v prvem letu njegovega mandata zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna rast bruto domačega proizvoda in agresivna carinska politika. V tretjem četrtletju leta 2025 se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 4,3 odstotka, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjih dveh letih, predvsem na račun povečane domače in javne porabe. Hkrati so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v zvezni proračun prinesli približno 200 milijard dolarjev dodatnih prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do nepričakovanega znižanja cen zdravil za hujšanje, kar strokovnjaki pripisujejo povečani tržni konkurenci namesto birokratskim posegom. Podjetji Eli Lilly in Novo Nordisk sta po letih trditev o fiksnih stroških raziskav znižali cene svojih ključnih izdelkov, ko se je v panogi pojavil neposreden tržni pritisk. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in padanju inflacije pa se v leto 2026 ZDA podajajo z naraščajočo negotovostjo. Ameriška gospodinjstva ostajajo pesimistična glede prihodnosti, medtem ko se centralna banka Federal Reserve spopada z vprašanji o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v luči rahlega ohlajanja trga dela in rekordnega javnega dolga.

Kitajska vojska je sporočila, da je začela vojaške manevre z ostro municijo okoli Tajvana. V manevrih sodelujejo vojne ladje, kopenska vojska in letalstvo. Oblasti Tajvana so pozvale Peking k takojšnji prekinitvi manevrov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo izjavil, da so Združene države Amerike dosegle svetovni rekord v obsegu tujih investicij, kar je pripisal predvsem uvedbi carin in spodbudam za domačo proizvodnjo. V svojem novoletnem sporočilu je trdil, da investicije presegajo tiste na Kitajskem za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil uradnih dokazov ali podatkov. Trump je poudaril, da se tovarne in podjetja po vsej državi gradijo v obsegu, ki še ni bil zabeležen, kar naj bi bila neposredna posledica njegove strategije zaščite domačega trga. Kritiki opozarjajo, da so takšne trditve o rekordnih zneskih brez jasne metodologije vprašljive, medtem ko predsednik vztraja, da so carine glavni razlog za selitev proizvodnje v ZDA. Po njegovih besedah se podjetja izogibajo dajatvam tako, da izdelke proizvajajo neposredno na ameriških tleh, kjer carine ne veljajo. Ta retorika je del širšega prizadevanja njegove administracije za preoblikovanje globalnih trgovinskih tokov v korist ameriškega gospodarstva, kljub skrbem glede morebitnih povračilnih ukrepov drugih držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi decembra 2025 napovedal, da bo zvišanje carin na uvoz pohištva in omaric odložil za eno leto. Ta odločitev prihaja v času, ko Republikanski nacionalni odbor (RNC) pripravlja pregled dosežkov njegovega prvega leta v drugem mandatu, v katerem izpostavljajo domnevne gospodarske uspehe in krepitev ameriškega gospodarstva. Odlog zvišanja carin predstavlja pomemben premik v trgovinski politiki, saj so bile prav carine eden izmed osrednjih stebrov njegove ekonomske agende od začetka leta 2025. Republikanski nacionalni odbor je ob tem objavil poročilo, v katerem predsednika hvalijo zaradi rasti na trgu dela in splošnega izboljšanja gospodarskih kazalnikov. Kljub temu se Trumpova administracija še naprej spopada z nekaterimi političnimi pritiski in pravnimi vprašanji, ki so zaznamovali leto. Odločitev o zamiku carin bi lahko interpretirali kot poskus ublažitve stroškov za ameriške potrošnike v prazničnem času in odziv na predhodne kritike glede vpliva trgovinskih vojn na domači trg. Trump je poudaril, da je njegova prioriteta zaščita ameriških delavcev, vendar želi hkrati zagotoviti stabilnost v sektorju stanovanjske opreme.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v zadnjem četrtletju zabeležil občuten padec prodaje, saj so se dobave vozil po ukinitvi državnih subvencij za električna vozila v Združenih državah Amerike zmanjšale za 15,6 odstotka. Podjetje pod vodstvom Elona Muska ni doseglo zastavljenih prodajnih napovedi, kar je posledica spremenjene gospodarske politike pod Trumpovo administracijo, ki je odpravila finančne spodbude za kupce električnih vozil. Medtem ko se Tesla spopada z upadom povpraševanja na svojem domačem trgu, konkurenčni proizvajalci, predvsem kitajski BYD, še naprej krepijo svoj tržni delež. Ta negativni trend sledi obdobju nihanj, ki so zaznamovala leto 2025. Čeprav je Tesla v tretjem četrtletju lani še poročala o rekordnih dobavah, se je napoved o težkih časih zaradi umika subvencij, ki so jo analitiki izpostavljali že julija, izkazala za točno. Ukinitev spodbud je neposredno vplivala na cenovno konkurenčnost Teslinih vozil, kar se zdaj odraža v slabših poslovnih rezultatih ob koncu leta.

Kitajska je izvedla že šesto serijo obsežnih vojaških vaj okoli Tajvana od leta 2022. Vaje so predstavljene kot opozorilo proti težnjam po neodvisnosti Tajvana in tujemu vmešavanju.

Kitajska ljudska armada je začela obsežne vojaške manevre z imenom "Misija Pravičnost 202", ki potekajo v zračnem prostoru in vodah okoli Tajvana. Po navedbah uradnega Pekinga vaje služijo kot "resno opozorilo" in vključujejo simulacijo popolne blokade ter zavzetja otoka. V operaciji sodelujejo kopenske, pomorske in letalske enote, vključno z raketnimi silami, ki uporabljajo pravo strelivo. Obrambno ministrstvo v Tajpeju je poročalo o rekordni prisotnosti kitajskih sil v bližini otoka. V enem samem dnevu so zaznali 89 kitajskih vojaških letal ter 28 bojnih ladij in plovil kitajske obalne straže. Tajvanske oblasti so v odgovor mobilizirale lastne oborožene sile in protestirale proti agresivnim dejanjem Pekinga, ki so dodatno zaostrila razmere v regiji. V zahodnem Pacifiku so opazili tudi namestitev kitajskih amfibijskih jurišnih ladij, kar kaže na povečano pripravljenost za ofenzivne operacije.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta porast, ki je bil predviden šele za leto 2030, je posledica obsežne zvezne porabe iz obdobja pandemije in agresivne fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Letni stroški za obresti na dolg so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili in sedaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar predstavlja ogromno breme za zvezni proračun. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Trumpa ostaja protislovna. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, analitiki opozarjajo na povečano nestabilnost. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 % povzpele na 16,8 %, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer prineslo 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročilo visoko inflacijo, ki se v letu 2026 približuje 3 %. Medtem ko so borzni indeksi konec leta 2025 dosegali rekorde, je ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem zaostal, vlagatelji pa se spopadajo z vse večjo negotovostjo glede prihodnje rasti.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je javni dolg narasel na 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bil po prvotnih projekcijah Odbora za odgovoren zvezni proračun pričakovan šele okoli leta 2030, vendar je bila rast pospešena zaradi obsežne porabe v času pandemije in kasnejših fiskalnih politik. Posebno zaskrbljujoč podatek predstavlja letni strošek obresti za servisiranje dolga, ki se približuje bilijonu dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2020. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovno podobo. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, se potrošniki spopadajo z višjimi cenami in pesimizmom glede prihodnosti. Trumpova trgovinska politika, ki je povprečne carinske stopnje dvignila z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v letu 2025 v proračun prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev, vendar je hkrati povzročila visoko nestanovitnost na borznih trgih in destabilizirala odnose z mednarodnimi zavezniki. Analize kažejo na ohlajanje ameriškega gospodarstva v primerjavi s preostalim svetom. Medtem ko so svetovni borzni indeksi beležili visoko rast, je ameriški indeks MSCI USA zaostal za svetovnim povprečjem. Napovedi OECD za leto 2026 predvidevajo upočasnitev rasti na 1,7 odstotka in povišano inflacijo pri treh odstotkih, kar povečuje pritisk na administracijo, ki se je v preteklosti že spopadala z napetostmi v odnosu do centralne banke Federal Reserve.

V tajvanskem parlamentu se je razplamtela razprava o zakonskih spremembah, ki urejajo odnose s celinsko Kitajsko. Opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) tokrat nista blokirali predloga zakona, ki predvideva strožji nadzor nad potovanji javnih uslužbencev in poslancev v Ljudsko republiko Kitajsko. Gre za pomemben premik v parlamentarni dinamiki, saj je opozicija v preteklosti podobne predloge vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) redno zavračala. Tokratna popustljivost opozicije naj bi izhajala iz ocene, da se z novo zakonodajo ne bi smeli spopadati le z vidika političnih blokad, temveč omogočiti postopek. Hkrati je poslanka DPP Lin Yi-jin vložila radikalnejši predlog za spremembo imena krovnega zakona v »Zakon o odnosih med ljudmi Tajvana in Ljudske republike Kitajske«. Njen predlog vključuje črtanje dikcije o »enotnosti države« in opredelitev obeh strani kot dveh suverenih držav, kar je izzvalo ostre odzive v opoziciji. Medtem ko vlada pod vodstvom predsednika Lai Ching-teja poudarja avtonomijo parlamenta, opozicijski poslanci trdijo, da gre za nevaren korak proti uradni neodvisnosti, ki bi lahko dodatno zaostril že tako napete odnose v Tajvanski ožini.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem radijskem intervjuju nakazal, da so Združene države Amerike izvedle napad na velik objekt v Venezueli. Po poročanju časnika New York Times naj bi ameriški uradniki potrdili, da je bila tarča uničeno oporišče za trgovino z drogami. Čeprav uradna Washington in Caracas o incidentu molčita, bi potrditev teh navedb pomenila prvo neposredno vojaško akcijo Trumpove administracije proti režimu Nicolása Madura v sklopu stopnjevanja pritiska na državo. Hkrati se svetovno gospodarstvo sooča s posledicami ameriške trgovinske politike. Kljub začasni pomiritvi napetosti po oktobrskem srečanju Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Busanu, dolgotrajne carinske ovire povzročajo nepovraten proces preusmerjanja trgovinskih tokov. Podjetja se zaradi visokih dajatev na kitajsko blago pospešeno umikajo s kitajskega trga in iščejo nove proizvodne baze v drugih regijah, kar trajno spreminja strukturo mednarodne menjave.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevala uporabo sile proti venezuelskemu predsedniku. Peking je ameriško dejanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava, suverenosti in varnosti neodvisne države. Kitajska diplomacija je Washington pozvala, naj nemudoma preneha s kršenjem mednarodnih norm in se začne držati pravnih načel, ki urejajo odnose med narodi. Kitajska vlada je poudarila svojo neomajno nasprotovanje uporabi vojaške sile kot sredstva za doseganje političnih ciljev v tujih državah. Po navedbah ministrstva v Pekingu gre za nedopusten poseg v notranje zadeve Venezuele, ki spodkopava regionalno stabilnost. To stopnjevanje napetosti sledi predhodnim mednarodnim obsodbam ameriških potez, kar kaže na poglobljen geopolitični razkol glede vprašanja legitimnosti oblasti v Caracasu.

Cene srebra so na svetovnih trgih dosegle zgodovinsko najvišje vrednosti, potem ko je Kitajska napovedala uvedbo izvoznih dovoljenj za to plemenito kovino. Kitajska, ki nadzoruje med 60 in 70 odstotki svetovnega trga s srebrom, bo z 1. januarjem omejila dostop do mednarodne trgovine, saj večina trenutnih izvoznikov ne izpolnjuje novih pogojev za pridobitev licenc. Ta ukrep je sprožil močno povišanje cen, ki so na borzi v Šanghaju dosegle 85 dolarjev za unčo, kar predstavlja znatno premijo v primerjavi z ameriškimi trgi. Strateški pomen srebra se povečuje zaradi izjemnega povpraševanja v industriji obnovljivih virov energije, predvsem pri proizvodnji sončnih panelov, električnih vozil ter v sektorju umetne inteligence. Povpraševanje v letu 2025 se je povečalo za 175 odstotkov, medtem ko je rudarska proizvodnja v preteklem letu narasla le za manj kot odstotek. Pomanjkanje fizičnih zalog in kitajske omejitve so povzročile globalni primanjkljaj, ki presega 200 milijonov unč, kar povzroča nestanovitnost na finančnih trgih.

Naraščajoče povpraševanje po umetni inteligenci (UI) je povzročilo strmo povišanje cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskim načrtom za razvoj digitalnega gospodarstva. Evropa se trenutno spopada s pomanjkanjem strategije za izhod iz cenovne spirale, medtem ko upravljavci podatkovnih centrov občutijo vse večje finančne pritiske. Moduli RAM so se iz običajnih izdelkov preoblikovali v ključne strateške vire novega gospodarstva, ki so nujni za pametne telefone, strežnike in industrijsko proizvodnjo. Strateški boj za prevlado na trgu polprevodnikov se dodatno zaostruje zaradi geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nedavno podjetju NVIDIA podelila omejeno dovoljenje za izvoz čipov na Kitajsko, vendar ob tem uvaja 25-odstotne izvozne dajatve. ZDA čipe vse pogosteje uporabljajo kot geopolitični vzvod, podobno kot so to storile z dobavami utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo. Evropska unija tako ostaja ujeta med pritiski trga in pomanjkanjem lastnih zmogljivosti na področju kritične strojne opreme.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je uvedlo takojšnjo prepoved izvoza ključnih redkih zemelj in drugih izdelkov z dvojno rabo v Japonsko, kar predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti med državama. Odločitev Pekinga sledi nedavnim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih je kitajska stran označila za sporne. Omejitve se nanašajo predvsem na materiale in tehnologije, ki bi lahko imeli vojaško uporabo, kar vključuje strateško pomembne redke zemlje, nujne za proizvodnjo polprevodnikov in visokotehnoloških naprav. Kitajski ukrepi označujejo prehod z začetnih omejitev, ki so se prej nanašale predvsem na uvoz japonske morske hrane in omejevanje kulturnih izmenjav, na neposredno ciljanje ključnih industrijskih dobavnih verig. Japonska, ki velja za tesno zaveznico Združenih držav Amerike, se bo zaradi teh ukrepov verjetno spopadala z motnjami v svojem tehnološkem sektorju. Peking poudarja, da so ukrepi nujni za zaščito nacionalnih varnostnih interesov, medtem ko analitiki v tem vidijo uporabo gospodarskega pritiska kot diplomatskega orožja v regiji.

Kitajska je sprožila vojaške vaje z imenom "Pravična misija-2025" okoli Tajvana, vključno s predvidenim streljanjem z bojevim strelivom. Vaje so se začele po obisku delegacije stranke Kuomintang in med forumom Taipei-Šanghaj. Tajvanski obrambni minister je napovedal novinarsko konferenco glede tega. ZDA so se odzvale s prisotnostjo dveh letalonosilk v zahodnem Pacifiku. *New York Times* poroča, da bi lahko vojaške vaje prikrivale notranje čistke v kitajski vojski.

Po sklenitvi premirja med Tajsko in Kambodžo, ki je končalo smrtonosne spopade na obmejnem območju, sta zunanja ministra obeh držav prispela na Kitajsko. Tam potekajo mirovni pogovori. Predsednik ZDA Donald Trump je državama čestital za prekinitev ognja.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi proračunskega urada. Glavni razlogi za strmo rast dolga so obsežna državna poraba v obdobju pandemije, hkrati pa se stroški servisiranja dolga približujejo bilijonu dolarjev letno. Čeprav je ameriško gospodarstvo v letu 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se v letu 2026 obetajo izzivi zaradi upočasnitve rasti in vztrajne inflacije, ki naj bi po ocenah OECD znašala okoli 3 odstotke. Eno leto po začetku mandata predsednika Donalda Trumpa so mnenja o uspešnosti njegove gospodarske politike deljena. Čeprav so se prihodki od carin v letu 2025 povečali za približno 200 milijard dolarjev, so agresivni uvozni ukrepi povzročili nestabilnost na finančnih trgih in sprožili bojazni pred trgovinskimi vojnami. Indeks S&P 500 je v letu 2025 sicer zrasel za 18 odstotkov, vendar je ameriški kapitalski trg začel zaostajati za svetovnim povprečjem, kar analitiki pripisujejo negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pritiskom na zvezne rezerve.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago uradno razglasil ponovno uveljavitev Monroejve doktrine, ki temelji na načelih iz začetka 19. stoletja. S to potezo želi Bela hiša utrditi ameriško prevlado v Latinski Ameriki in jasno omejiti vpliv zunanjih sil v regiji. Doktrina, ki jo je prvotno zasnoval predsednik James Monroe, je bila zgodovinsko uporabljena za preprečevanje evropskega kolonializma, v sodobnem kontekstu pa se Trumpova administracija osredotoča predvsem na zmanjševanje vpliva Kitajske in Rusije. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov v regiji, kjer Trump že dlje časa izvaja pritisk na države Latinske Amerike. Strategija Monroejve doktrine 2.0 naj bi služila kot okvir za agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tako trgovinske pritiske kot morebitne vojaške posege proti mamilarskim kartelom. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika obuja spomine na obdobje ameriškega imperializma, medtem ko podporniki trdijo, da je nujna za zagotavljanje nacionalne varnosti Združenih držav Amerike in stabilizacijo njihovega neposrednega sosedstva.

Kitajsko gospodarstvo je v letu 2025 po navedbah predsednika Xi Jinpinga doseglo približno petodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer je država izpolnila zastavljeni letni cilj. Ključni kazalnik proizvodne dejavnosti (PMI) se je decembra povzpel na 50,1 točke, kar po osmih mesecih krčenja ponovno pomeni gospodarsko ekspanzijo. Kitajski statistični urad je ob tem izpostavil predvsem rast pri velikih podjetjih in v sektorju visokotehnološke proizvodnje, kjer je indeks PMI dosegel 52,5 točke. Predsednik Xi je leto označil za izjemno, saj se je država kljub zunanjim pritiskom osredotočila na kakovostno rast in inovacije namesto na zgolj kvantitativno širjenje. K decembrskemu okrevanju so prispevala povečana naročila pred prazniki in umirjanje trgovinskih napetosti z ZDA. Poleg proizvodnega sektorja se je v območje rasti vrnil tudi neproizvodni sektor, ki vključuje storitve in gradbeništvo, z vrednostjo indeksa 50,2. Kljub splošnemu optimizmu pa se manjša podjetja še vedno spopadajo s težavami, saj njihov indeks ostaja pod mejo 50 točk, kar kaže na nadaljnje krčenje v tem delu gospodarstva.

Za ameriško gospodarstvo leta 2025 naj bi bili ključni besedi "dostopnost" in "odpuščanja". Restavracija Wagamama razmišlja o podražitvah zaradi povečanih stroškov dela, ki jih je uvedla Rachel Reeves. Yorkshire Building Society opozarja Britance, ki imajo na bančnih računih več kot 5.001 £, saj naj bi milijoni ljudi imeli velike vsote denarja na računih, ki ne prinašajo obresti. Poleg tega je znana banka ponovno uvedla orodje za varčevanje, s katerim bi lahko prihranili 667 £ do leta 2026.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je podjetju HieFo (瀚孚光電) naložil obvezno odprodajo sredstev, pridobljenih od ameriške družbe Emcore. Odločitev temelji na 721. členu zakona o obrambni proizvodnji, pri čemer je Bela hiša kot glavni razlog navedla zaščito nacionalne varnosti Združenih držav Amerike. Podjetje HieFo, ki ga po navedbah ameriške administracije nadzoruje kitajski državljan, je s prevzemom določenih delov podjetja Emcore pridobilo dostop do napredne polprevodniške tehnologije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede morebitnega prenosa kritičnega znanja v Kitajsko. Ukrep predstavlja nadaljevanje zaostrene politike Washingtona do kitajskih naložb v ameriški tehnološki sektor, zlasti na področju polprevodnikov in optoelektronike. Trumpova administracija je ocenila, da bi lastništvo nad temi sredstvi tujemu subjektu omogočilo ukrepanje, ki bi lahko ogrozilo varnostne interese države. S tem korakom so ZDA znova pokazale odločnost pri omejevanju dostopa Pekinga do naprednih tehnologij, ki so ključne za sodobno industrijo in vojaško opremo. Podjetje HieFo mora zdaj v določenem časovnem okviru izvesti popolno odprodajo vseh spornih sredstev in intelektualne lastnine, pridobljene v omenjeni transakciji.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v novoletnem sporočilu Vladimirju Putinu pohvalil "odločne korake" v strateškem partnerstvu med Kitajsko in Rusijo v letu 2025. Izrazil je željo po ohranjanju tesnih stikov s Putinom in usmerjanju dvostranskih odnosov k novemu napredku.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile zgodovinski mejnik, ko je javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno prej, kot so predvidevale strokovne institucije. K rasti dolga so prispevali visoki stroški obresti, ki zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev letno, ter posledice obsežne proračunske porabe iz obdobja pandemije. Gospodarska slika pod upravo predsednika Donalda Trumpa ostaja mešana; kljub 4,3-odstotni rasti v tretjem četrtletju leta 2025 se država sooča z inflacijskimi pritiski, ki so se povzpeli na 2,7 odstotka, z napovedjo nadaljnje rasti na 3 odstotke v letu 2026. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju dvignile z 2,4 na 16,8 odstotka, je povzročila precejšnja nihanja na finančnih trgih. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili negotovost pri vlagateljih in začasne padce borznih indeksov. Medtem ko so ameriški delniški trgi v letu 2025 zabeležili 18-odstotno rast, analitiki opozarjajo na zaostajanje za svetovnim povprečjem in upadanje gospodarskega premija ZDA. Razpoloženje javnosti postaja vse bolj pesimistično, saj se pričakuje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v prihodnjem letu, k čemur prispevajo tudi napetosti med Belo hišo in Federal Reserve glede denarne politike.