Ameriški javni dolg ob začetku leta 2026 presegel 38,5 bilijona dolarjev

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno hitreje od prvotnih napovedi urada za odgovoren zvezni proračun. Glavni razlogi za tako strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, hkrati pa se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti so namreč dosegla raven bilijona dolarjev, kar predstavlja trojno povečanje v primerjavi z letom 2020. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ostaja protislovna; medtem ko je borzni indeks S&P 500 v letu 2025 zabeležil skoraj 18-odstotno rast, se ameriški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem odreže slabše. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v zvezno blagajno prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, vendar je hkrati povzročila visoko volatilnost na trgih in povečala inflacijska pričakovanja. Napovedi za leto 2026 kažejo na ohlajanje gospodarske rasti na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri treh odstotkih. Med prebivalstvom se kljub nekaterim pozitivnim kazalnikom, kot je bila 4,3-odstotna rast v tretjem četrtletju lanskega leta, stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnjih življenjskih stroškov in stabilnosti finančnega sistema.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strmega povečanja zadolževanja je prišlo hitreje, kot so predvidevale neodvisne institucije, k čemur so znatno prispevali pretekli odhodki iz obdobja pandemije in trenutna gospodarska politika. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar resno omejuje manevrski prostor zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže dvojno podobo. Čeprav so ZDA v letu 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju in so se delniški trgi kljub nestanovitnosti okrepili, se prebivalstvo spopada z naraščajočo negotovostjo. Njegova politika visokih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila visoko inflacijo in destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Analitiki opozarjajo, da je ameriška gospodarska prednost v primerjavi s preostalim svetom začela kopneti, saj so napovedi rasti za leto 2026 znižane na 1,7 odstotka.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov mejnik v zadolževanju, saj je javni dolg narasel na rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bistveno presegel pretekla pričakovanja Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven dolga napovedoval šele za leto 2030. Glavni razlogi za pospešeno zadolževanje segajo v obdobje pandemije, ko je država z obsežnimi finančnimi injekcijami podpirala gospodarstvo, trend pa se je nadaljeval pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Gospodarska slika ZDA v začetku leta 2026 ostaja mešana. Čeprav je gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se vlagatelji in državljani spopadajo z naraščajočimi stroški. Letna plačila obresti na dolg so namreč dosegla bilijon dolarjev, kar predstavlja ogromno obremenitev za proračun. Hkrati so se povprečne carinske stopnje pod Trumpovo politiko »Amerika na prvem mestu« zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini in prispevale k povišanju inflacijskih pričakovanj. Kljub rekordnim vrednostim borznega indeksa S&P 500 v letu 2025 analitiki opozarjajo na ohlajanje rasti. Napovedi OECD kažejo, da se bo gospodarska rast v ZDA leta 2026 upočasnila na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri 3 odstotkih. Med državljani se širi pesimizem glede prihodnosti, saj se kljub visokim borznim dobičkom soočajo z višjimi cenami življenjskih potrebščin in negotovostjo zaradi trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi partnericami.