Kanadsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nedavnih obsežnih kitajskih vojaških manevrov v bližini Tajvana. Kanadska vlada je poudarila nujnost ohranjanja trenutnega statusa quo in stabilnosti v Tajvanski ožini, kar je ključnega pomena za regionalni mir. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je kanadski vladi iskreno zahvalil za njihovo odločno stališče in podporo. Minister Lin je ob tem poudaril, da mir v regiji ni zgolj lokalno vprašanje, temveč predstavlja mednarodno soglasje, ki mu sledijo številne demokratične države po svetu. Kitajsko stopnjevanje vojaške prisotnosti in uporaba sile za spreminjanje geopolitičnih razmer sta sprožila val diplomatskih odzivov. Poleg Kanade so se v zadnjih dneh z vrsto opozoril in pozivov k deeskalaciji oglasile tudi Združene države Amerike, Japonska, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Avstralija, Nova Zelandija in Filipini. Tajvanska diplomacija te odzive interpretira kot potrditev, da mednarodna skupnost ne bo molčala ob enostranskih poskusih destabilizacije azijsko-pacifiške regije. Tajvansko obrambno ministrstvo medtem še naprej pozorno spremlja premike kitajskih sil, ki so s svojimi vajami, vključno z uporabo pravega streliva, neposredno ogrozile varnost plovnih poti.

Peking je objavil svoj prvi strateški dokument za Latinsko Ameriko in Karibe v zadnjem desetletju, s katerim želi Kitajska okrepiti svoj vpliv v regiji in prekiniti preostale diplomatske vezi med tamkajšnjimi državami in Tajvanom. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je ta poteza neposreden odgovor na prizadevanja ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za ponovno vzpostavitev prevlade Združenih držav Amerike na zahodni polobli. Peking v dokumentu obljublja znatne investicije in gospodarsko sodelovanje, kar kritiki označujejo za taktiko ustvarjanja nerealnih pričakovanj za dosego političnih ciljev. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno strategijo izpodrivanja ameriškega vpliva, hkrati pa za diplomatsko ofenzivo proti Tajvanu. Ker so številne države v Latinski Ameriki tradicionalno podpirale Tajpej, Peking zdaj z ekonomskimi spodbudami izvaja pritisk, da bi te države priznale politiko ene Kitajske. Napetost med Washingtonom in Pekingom se tako seli na novo geografsko področje, kjer se bosta velesili spopadali za strateško prevlado in nadzor nad ključnimi naravnimi viri regije.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovno poudaril neomajno zavezo Pekinga k združitvi s Tajvanom, pri čemer je proces označil za neustavljiv zgodovinski proces. Njegove besede so sledile obsežnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici otoka, kar je dodatno zaostrilo odnose v regiji. Ši je v svojem govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine, hkrati pa poudaril dolgoročni cilj ozemeljske celovitosti. Na napovedi so se ostro odzvali v Manili in Tajpeju. Filipinski politik Francis Pangilinan je obsodil kitajske vojaške vaje in retoriko Pekinga, medtem ko je kitajsko veleposlaništvo v odzivu ponovilo politiko ene Kitajske. Tajvanske oblasti so vaje označile za grožnjo regionalni stabilnosti, Združene države Amerike pa so Peking pozvale k prekinitvi vojaškega pritiska in ustrahovanja. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Peking zavrača vsakršne težnje po neodvisnosti otoka.

Kitajsko obrambno ministrstvo je v uradni izjavi ostro opozorilo pred kakršnim koli tujim vmešavanjem v notranje zadeve države, zlasti v povezavi z razmerami v Tajvanski ožini. Tiskovni predstavnik ministrstva Zhang Xiaogang je pojasnil, da so bile nedavne obsežne vojaške vaje v bližini otoka Tajvan namenjene odvračanju sil, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka, ter preprečevanju zunanjih posegov. Kitajska stran je poudarila, da ne bo dovolila nikakršnega povzročanja kaosa ali nestabilnosti v regiji. Vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti in se je po navedbah ministrstva pripravljena odzvati na vse provokativne dejavnosti. Peking vztraja pri stališču, da je vprašanje Tajvana izključno notranja zadeva Kitajske, zato ne dopušča vloge tujih sil ali akterjev pri odločanju o prihodnosti otoka. Stopnjevanje retorike sledi povečanim napetostim v regiji, kjer Kitajska z vojaško prisotnostjo utrjuje svoje ozemeljske zahteve.

Nekdanji predsednik stranke TPP, Ko Wen-je, je obiskal poslansko skupino stranke Gibanje za demokratično napredovanje (DPP) v parlamentu s prošnjo za pomoč pri sprejetju zakona o umetni oploditvi, natančneje pri delu, ki se nanaša na nadomestno materinstvo. Kljub temu je stranka TPP v objavi kasneje kritizirala predsednika Laja Ching-teja. DPP je izrazil pripravljenost slediti vladnemu predlogu zakona in upa na pomoč Ko Wen-jeja pri potrditvi proračuna in nakupu vojaške opreme. Poleg tega se v javnosti pojavljajo vprašanja o pristojnostih izvršnega sveta (vlade) glede že sprejetih zakonov v parlamentu.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

ZDA so ostro kritizirale obsežne kitajske vojaške vaje okoli Tajvana in pozvale Kitajsko k umiritvi napetosti. Opozorile so, da kitajska dejanja destabilizirajo Indo-Pacifik. Te vojaške vaje so sledile odobritvi ameriškega paketa orožja za Tajvan v vrednosti 11 milijard dolarjev.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo od 4. do 7. januarja obiskal Kitajsko, kjer se bo 5. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Pogovarjala naj bi se o vprašanjih, povezanih z blaginjo ljudi in miru. Kitajska naj bi zahtevala, da Južna Koreja jasno nasprotuje neodvisnosti Tajvana, vendar naj bi to za Seul predstavljalo težavo. Po poročilih korejskih medijev se v Južni Koreji povečuje zanimanje za učenje od Kitajske, predvsem na področju umetne inteligence in robotike. Skupina več kot desetih korejskih podjetij je že obiskala Šanghaj in Hangzhou. Obiskala ga bo tudi velika delegacija korejskih podjetij, vključno s Samsung, LG, SK in Hyundai.

Državni zbor je sprejel dve resoluciji, ki ju je predlagala stranka TPP. Ena obsoja premierja Džuo Rongtaija zaradi kršenja ustavnih načel in neurejene vladavine, druga pa poziva generalnega sekretarja Sveta za nacionalno varnost Vu Džaosieja k odstopu zaradi afere vohunjenja in domnevnega izogibanja parlamentarnemu nadzoru. Vlada je izrazila obžalovanje zaradi obsodbe premierja in opozorila, da opozicija ni obsodila kitajskih vojaških vaj in blokira nabavo orožja.

Tajvanski izseljenci in diplomati so 1. januarja 2026 v več svetovnih prestolnicah obeležili vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave. V Belgiji je predstavnik Shieh Jhy-wey poudaril ključno vlogo diaspore pri zagotavljanju mednarodne podpore Tajvanu, zlasti ob naraščajočih grožnjah s strani Kitajske. Poudaril je, da so izseljenci pomemben steber obrambe države, saj v mednarodnem prostoru neumorno širijo glas o Tajvanu. Podobni dogodki so potekali tudi na Nizozemskem, kjer se je kljub slabemu vremenu in nizkim temperaturam zbralo več kot sto ljudi, ter v San Franciscu v Združenih državah Amerike. Tam se je slovesnosti udeležilo več kot 600 ljudi, ki so se zaradi dežja preselili v notranje prostore. Vodja tamkajšnjega predstavništva Wu Chih-chung je pozval k enotnosti naroda ne glede na politično ozadje posameznikov, saj je to po njegovih besedah edini način za krepitev moči Tajvana v zahtevnih geopolitičnih razmerah.

Tajvan se sooča z najmočnejšim hladnim valom te zime, pri čemer so v okrožju Xinbei izmerili ekstremno nizko temperaturo 8,7 stopinje Celzija. V severnem Tajpeju, predvsem v okrožjih kot sta Wenshan in Nangang, se pričakujejo temperature do 9 stopinj Celzija. Zaradi mrzlega vremena je fundacija Ren'an aktivirala mehanizem "protizmrzovalne svetilke" in po vsej državi odprla sprejemne centre. Meteorološka agencija je pojasnila razliko med hladnim zrakom in mrzlico.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente. Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.

Tajvanski predsednik Laj Čing-te je v luči kitajskih vojaških manevrov v neposredni bližini otoka napovedal odločno obrambo suverenosti države. Laj je poudaril, da Kitajska s svojimi »ekspanzionističnimi ambicijami« ogroža regionalno stabilnost, zaradi česar se je Tajvan primoran odzvati s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in povečanjem proračuna za vojaško opremo. Izjave predsednika so sledile neposredno po tem, ko je Peking zaključil obsežne vaje z bojno uporabo orožja, ki so simulirale blokado otoka. Predsednik je v svojem nagovoru izpostavil, da nedavne dejavnosti kitajske vojske jasno kažejo na potrebo po hitrejši modernizaciji tajvanske vojske. Po njegovih besedah Tajvan ne bo klonil pod pritiski, temveč bo nadaljeval s politiko odvračanja in sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Razmere v Tajvanski ožini ostajajo napete, saj Peking otok še vedno obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za dosego ponovne združitve, medtem ko Tajpej vztraja pri svoji neodvisni demokratični ureditvi.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je uradno pozvalo Kitajsko, naj nemudoma preneha z vojaškim pritiskom in izvajanjem obsežnih vojaških vaj v bližini Tajvana. Po navedbah Washingtona kitajska vojaška aktivnost brez utemeljenega razloga stopnjuje napetosti v regiji in ogroža stabilnost v Tajvanski ožini. Ameriška diplomacija je Peking pozvala k vzdržnosti in odprtju komunikacijskih kanalov, s čimer bi preprečili morebitne nesporazume in ohranili mir. Kitajska je v zadnjem obdobju okrepila prisotnost svojih sil v bližini otoka, kar v mednarodni skupnosti sproža zaskrbljenost glede varnosti pomorskih poti in suverenosti Tajpeja. ZDA so poudarile, da so tovrstni manevri provokativni, in zahtevajo prehod k dialogu namesto zanašanja na vojaško moč. Razmere ostajajo napete, saj Kitajska vztraja pri svoji politiki do otoka, medtem ko zahodne zaveznice pozivajo k deeskalaciji.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradnem odzivu pozvalo Peking, naj preneha z vojaškim ustrahovanjem Tajvana in se namesto tega vključi v vsebinski dialog. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam, poimenovanim »Justice Mission 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva in simulacijo blokade otoka. Ameriška administracija je kitajske dejavnosti označila za nepotrebno stopnjevanje napetosti v regiji, ki povzroča nemir in ogroža stabilnost. Do najnovejšega zaostrovanja je prišlo kmalu po tem, ko so ZDA odobrile 11 milijard dolarjev vreden paket vojaške pomoči za Tajpej, kar je sprožilo oster odziv kitajskih oblasti. Predstavnik State Departmenta Tommy Pigott je poudaril, da so tovrstne dejavnosti in retorika Pekinga kontraproduktivne za regionalno varnost. Kitajska vojska je vaje, ki so bile po obsegu večje od predhodnih, uradno zaključila v torek, vendar ostaja vojaška prisotnost v Tajvanski ožini povečana.

Kitajska ljudska armada je na vzhodni in južni obali države izvedla obsežne vojaške vaje, v katere je prvič v večjem obsegu vključila civilna plovila, zlasti t. i. ro-ro ladje za prevoz vozil. Po poročanju japonskih medijev, ki se sklicujejo na satelitske posnetke, so kitajske sile preizkušale uporabo premičnih razkladalnih ploščadi, ki omogočajo izkrcanje vojaške opreme tudi na območjih brez razvite pristaniške infrastrukture. Ta strateška integracija civilnih zmogljivosti v vojaške operacije kaže na prizadevanja Pekinga za povečanje transportnih zmogljivosti v primeru morebitne invazije na Tajvan. Ameriški in japonski obveščevalni organi so zaradi teh dejavnosti že povečali stopnjo pripravljenosti. Strokovnjaki ocenjujejo, da uporaba civilnih ladij rešuje ključno logistično težavo kitajske mornarice, ki nima zadostnega števila namenskih desantnih plovil za obsežen napad. Tovrstne vaje krepijo sume, da Kitajska sistematično pripravlja pogoje za vojaško posredovanje, pri čemer izkorišča svojo obsežno trgovsko floto za vojaške namene. Tajvanske oblasti in njeni zavezniki pozorno spremljajo te manevre, saj premiki ladij z opremo za hitro razkladanje neposredno ogrožajo varnostno stabilnost v ožini.

Ameriški State Department je izrazil zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozval Kitajsko k zadržanosti ter prenehanju pritiska na Tajvan. Tajvanski minister za zunanje zadeve, Lin Chia-lung, se je ZDA zahvalil za podporo in poudaril, da bo Tajvan nadaljeval s sodelovanjem z ZDA in drugimi podobno mislečimi državami pri obrambi mednarodnega reda.

Japonska, Litva, Avstralija in Nova Zelandija so se v sredo pridružile številnim državam, ki so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov s pravim strelivom v bližini Tajvana. Japonska vlada je uradno prenesla svoje pomisleke Pekingu in opozorila, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Podobne pozive k zadržanosti in deeskalaciji so podale tudi Litva, Avstralija in Nova Zelandija, ki so izpostavile pomen ohranjanja stabilnosti v regiji. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je pred tem izvedla obsežne dvodnevne vaje, ki so vključevale simulacijo blokade otoka in izstreljevanje raket. Manevri so sledili ponovljenim izjavam kitajskega predsednika Xija Jinpinga o neizogibni priključitvi Tajvana. Mednarodna skupnost se je na te dogodke odzvala s poudarjanjem nujnosti mirnega reševanja sporov, medtem ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te obljubil odločno obrambo suverenosti otoka.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril neomajno zavezo Pekinga k združitvi s Tajvanom, pri čemer je proces označil za neustavljiv. Xi je v svojem govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine ter poudaril, da nobena sila ne more preprečiti ponovne združitve otoka z matično celino. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, potem ko je kitajska vojska v regiji izvedla obsežne vojaške vaje, ki so služile kot jasen signal Tajpeju in njegovim zaveznikom. Poleg geopolitičnih vprašanj se je kitajski voditelj osredotočil tudi na gospodarske dosežke države. Xi je Kitajsko opisal kot eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, ki močno napreduje na področju inovacijskih zmogljivosti. Po njegovih besedah se država kljub svetovnim izzivom uspešno preobraža v tehnološko velesilo, kar naj bi utrdilo položaj Ljudske republike Kitajske v mednarodni skupnosti ob praznovanju njene 76. obletnice ustanovitve. Nagovor je bil usmerjen v krepitev nacionalne enotnosti in potrditev kitajske strateške poti v prihodnjem letu.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovno poudaril, da je združitev Kitajske s Tajvanom neizogibna in neustavljiva. Ši je v govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine, s čimer je utrdil uradno stališče Pekinga glede statusa otoka. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko kitajska vojska stopnjuje svoje dejavnosti v okolici otoka. Kitajska ljudska armada je pred kratkim zaključila najobsežnejše vojaške vaje v zadnjih desetletjih, ki so potekale v neposredni bližini Tajvana. Peking te manevre označuje kot opozorilo tamkajšnjim separatističnim silam in njihovim zahodnim zaveznikom. Ši Džinpingov nagovor odraža odločnost kitajskega vodstva, da uresniči cilj popolne združitve države, kar ostaja ena najbolj kritičnih točk v mednarodnih odnosih in varnostni arhitekturi vzhodne Azije.

Predsednik Lai Čing-te je ob izjavi, da ne razume smisla ustavne obtožbe, dejal, da ni storil nič nezakonitega. Odzval se je na napoved opozicije, da bo 21. in 22. januarja potekala seja parlamentarne komisije, na kateri bo razpravljala o ustavni obtožbi in nanj naslovila vprašanja. Tajvanska ljudska stranka (TPP) mu je odgovorila, da se ne samo ne zaveda svojih napak, ampak se tudi ne posvetuje z večino volivcev. Opozicija je predsednika obtožila, da se mu ni problem ukvarjati z razrešitvijo, ko se to njej zahoče.

Predsednik Lai Čing-te je v novoletnem nagovoru znova izpostavil nujnost obrambe Tajvana, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve, ki je nagovor označil za spodbujanje nasprotovanja in separatistične retorike. Medtem je premier卓榮泰 izrazil upanje na hitro obravnavo proračuna, zakona o posebnih obrambnih ukrepih in predloga zakona o finančni porazdelitvi v parlamentu, omenil pa je tudi načrte za prihodnje izobraževalne razvojne račune za otroke in mladostnike.鄭麗文 se je udeležila novoletne slovesnosti國民黨 in pozvala k sodelovanju in preseganju razlik med strankami.

Močna hladna fronta je zajela Tajvan, temperature so v osmih okrožjih, vključno s severnim Tajvanom in okrožjem Hsinchu, padle pod 10 stopinj Celzija. Meteorološka agencija je izdala opozorilo o nizkih temperaturah in opozarja na močan dež na severu in severovzhodu države. Po kratkotrajnem dvigu temperatur 4. januarja, naj bi Tajvan 5. januarja znova dosegel nov val mrzlega zraka.

Litovsko zunanje ministrstvo je ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozvalo, naj se ne ruši obstoječe stanje. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je pozdravil podporo Litve in poudaril skupne demokratične vrednote in stališče glede stabilnosti v Tajvanski ožini.

Kitajska je obsodila novoletni govor tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, v katerem je obljubil okrepitev obrambe otoka, kot poln laži, sovražnosti in zlonamernosti. Peking trdi, da Lai podpira neodvisnost Tajvana in podpihuje napetosti v Tajvanski ožini. Tajvanski predsednik se je zavezal, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah "Justice Mission 2025".

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je podjetje Lockheed Martin prejelo več kot 300 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za dobavo vojaške opreme Tajvanu. Pogodba naj bi zadovoljila nujne operativne potrebe tajvanskih letalskih sil. Objava sledi vojaškim vajam kitajske vojske okoli Tajvana konec decembra.

Predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru poudaril nujnost tajvanske obrambne varnosti, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve (Guotai Ban) z obtožbo, da spodbuja separatistične ideje in nasprotovanje med Tajvanom in Kitajsko. Xi Jinping je v svojem novoletnem govoru omenil 80. obletnico zmage v protijaponski vojni in ustanovitev spominskega obeležja za osvoboditev Tajvana.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in napovedal novo poglavje v razvoju Kitajske, ob začetku 15. petletnega načrta (2026–2030). Poudaril je prizadevanja za močan začetek tega obdobja in izpostavil napredek Kitajske na področju umetne inteligence.

Japonski senator kitajskega rodu Ši Hei, član stranke Japonsko združenje za obnovo (Nippon Ishin no Kai), je prek družbenega omrežja X napovedal svoj nameravani obisk Tajvana. Ši Hei, ki mu je Kitajska prepovedala vstop v državo, je v svoji izjavi poudaril, da možnost njegovega nemotenega vstopa na Tajvan služi kot neposreden dokaz, da je otok neodvisna država, ki ni podrejena Pekingu. Po njegovih besedah dejstvo, da kitajske prepovedi ne veljajo na tajvanskem ozemlju, jasno kaže na ločenost obeh entitet. Napovedani obisk prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti v regiji in bi lahko dodatno zaostril odnose med Japonsko in Kitajsko. Ši Hei, ki je znan po svojem kritičnem odnosu do kitajske vlade, s svojo potezo neposredno izziva načelo ene Kitajske, ki ga zagovarja Peking. Njegove izjave, o katerih so poročali tudi mednarodni mediji, kot je Radio France Internationale (RFI), krepijo diplomatski pomen Tajvana kot avtonomne politične entitete v vzhodni Aziji.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da je proces ponovne združitve Kitajske neizbežen. Kitajski voditelj je v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, izpostavil zgodovinsko nujnost priključitve Tajvana k celinski Kitajski, kar predstavlja eno ključnih strateških usmeritev njegove administracije. Xi je ob tem dejal, da so vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine povezani s skupnim ciljem in bi morali deliti slavo pomladitve kitajskega naroda. Izjava prihaja v obdobju povečanih napetosti v regiji, saj so kitajske oborožene sile tik pred koncem leta izvedle obsežne vojaške manevre v okolici otoka. Peking Tajvan obravnava kot svoje ozemlje, medtem ko vlada v Tajpeju vztraja pri suverenosti in demokratični ureditvi. Retorika kitajskega vrha se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v Vzhodni Aziji in varnosti plovnih poti v Južnokitajskem morju.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil neomajno stališče Pekinga glede vprašanja Tajvana in poudaril, da je združitev domovine zgodovinska nujnost. Xi je v govoru, ki so ga prenašali državni mediji, izjavil, da se vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine morajo zavedati skupnega cilja in sodelovati pri prenovi naroda. Kitajski voditelj je združitev označil za neizbežno, kar stopnjuje retoriko glede statusa otoka, ki ga Kitajska obravnava kot svoje ozemlje. Sporočilo prihaja le dan po zaključku intenzivnih vojaških vaj kitajske vojske v bližini otoka, kar mednarodni opazovalci interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na tajvansko administracijo. Nekatera poročila ob tem namigujejo na konkretne časovne okvire, pri čemer se omenja leto 2026 kot ključno za uresničitev teh načrtov. Kljub stopnjevanju napetosti Xi poudarja, da gre za vprašanje nacionalne identitete in usode, ki je po njegovih besedah ni mogoče ustaviti. Tajvanska stran se na te izjave uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne napovedi v Taipei-ju zavrnili kot spodkopavanje regionalnega miru.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v tradicionalnem novoletnem nagovoru, ki so ga v sredo zvečer predvajali državni mediji, pohvalil dosežke države na področju visoke tehnologije. Posebej je izpostavil napredek pri razvoju umetne inteligence, polprevodnikov in vojaške tehnologije. Ši je poudaril, da so te inovacije ključne za prihodnjo moč in neodvisnost države v spreminjajočem se globalnem okolju. Poleg gospodarskih in tehnoloških vprašanj je kitajski voditelj ponovil odločno stališče glede Tajvana. Ponovno je napovedal priključitev tega samovladnega otoka kitajski celini, kar Peking označuje kot neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede potrjujejo kontinuiteto kitajske zunanje politike in vztrajanje pri ozemeljski celovitosti, kar kljub pozivom k mirnemu reševanju sporov ohranja napetosti v regiji.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru v Pekingu poudaril, da je ponovna združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede prihajajo neposredno po zaključku obsežnih dvodnevnih vojaških vaj kitajske vojske v okolici otoka, ki so služile kot opozorilo tamkajšnjim oblastem. Xi je izpostavil, da prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine družijo neraztrgljive krvne in sorodstvene vezi, ter združitev označil za naraven trend časa, ki ga ni mogoče ustaviti. Kitajski voditelj je v govoru podal pregled dosežkov preteklega leta in začrtal ambiciozne načrte za prihodnost, pri čemer ostaja vprašanje Tajvana ena ključnih točk njegove zunanje in notranje politike. Peking vztrajno krepi vojaški in politični pritisk na Taipei, zadnji nagovor pa ponovno potrjuje neomajno stališče Kitajske glede suverenosti nad otokom. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika povečuje napetosti v regiji, zlasti v luči nedavnih vojaških manevrov, ki so simulirali blokado otoka.

Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping sta v svojih novoletnih nagovorih podala odločna sporočila glede geopolitičnih ciljev svojih držav. Putin je v nagovoru sodržavljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojsko in končno zmago v agresiji na Ukrajino. Poudaril je, da se Rusija pri doseganju svojih strateških ciljev zanaša predvsem na lastne moči, kar odraža dolgotrajno retoriko o samodostatnosti v času mednarodnih sankcij. Njegove besede sledijo obdobju stopnjevanja napetosti in nedavnim vojaškim odlikovanjem za osvajanje ozemelj v Donbasu. Istočasno je kitajski predsednik Xi Jinping v svojem govoru izpostavil vprašanje Tajvana in dejal, da je ponovna združitev otoka s celinsko Kitajsko zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Oba voditelja sta praznični čas izkoristila za utrjevanje nacionalističnih čustev in napovedovanje nadaljnjih konfrontacij z Zahodom, kar kaže na to, da se v prihodnjem letu ne obeta umiritev svetovnih kriznih žarišč. Sporočila prihajajo v času, ko se Moskva in Peking vse bolj tesno povezujeta v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v sredo sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v morju okoli Tajvana, s katerimi je želela uveljaviti svojo suverenost nad otokom. Gre za niz visokointenzivnih manevrov, ki so v zadnjih dneh leta 2025 znatno povečali napetosti v Vzhodni Aziji. Vaje so vključevale simulacijo popolne blokade otoka, uporabo pravega streliva ter sodelovanje bombnikov in amfibijskih jurišnih ladij. Manevri, ki so se končali na predvečer novega leta, so sprožili ostre odzive v Tajpeju in Tokiu. Tajvanske oblasti so med vajo opozorile na sočasen val dezinformacij, ki so se širile po spletu z namenom povzročanja panike med prebivalstvom. Kitajska stran je vaje označila za nujne za zaščito nacionalne celovitosti, medtem ko so mednarodni opazovalci poudarili, da gre za eno najbolj neposrednih provokacij v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na stabilnost pomorskih poti v regiji.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem sporočilu dejal, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter dosegla trden napredek na novi poti kitajske modernizacije. Novoletno sporočilo je bilo objavljeno preko China Media Group in interneta.

Kitajska naj bi po besedah predsednika Ši Džinpinga dosegla ciljno petodstotno rast BDP v letu 2025. Ši je poudaril tehnološki napredek države na področjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovil zavezo k ponovni priključitvi Tajvana. Napovedal je tudi proaktivne makroekonomske politike za leto 2026.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Kitajska vlada je izrazila resno zaskrbljenost nad nedavnimi diplomatskimi in strateškimi potezami Izraela v avtonomnih regijah Somaliland in Tajvan. Po poročanju evropskega raziskovalnega inštituta Peking te dejavnosti razume kot neposredno grožnjo svojim strateškim interesom, zlasti v okviru pobude »En pas, ena cesta«. Kitajska stran ocenjuje, da bi izraelsko priznavanje ali krepitev vezi s temi regijami lahko destabilizirala dolgoročne načrte za gospodarsko povezovanje in vplivala na vprašanje suverenosti, ki ga Peking zagovarja v primeru Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bi morebitno uradno priznanje Somalilanda s strani Izraela ustvarilo nevaren precedens, ki bi mu lahko sledile tudi druge države, kar bi dodatno zapletlo geopolitično sliko na Afriškem rogu. Kitajska, ki vlaga milijarde v infrastrukturo v tej regiji, vidi takšne premike kot poskus spodkopavanja njenega naraščajočega vpliva v Afriki in Aziji. Izrael se na te navedbe še ni uradno odzval, vendar njegovo delovanje v teh regijah sproža vprašanja o prihodnjih odnosih med Pekingom in Tel Avivom.

Kitajska ljudska armada je v okviru obsežnih vojaških vaj z naslovom "Pravična misija 2025" objavila serijo propagandnih videoposnetkov, s katerimi stopnjuje psihološki pritisk na Tajvan. Vzhodno poveljstvo kitajske vojske je izdalo videospot z naslovom "Ukrepi za prevzem oblasti", v katerem prikazujejo napredne vojaške zmogljivosti, vključno s taktikami za uničenje ključnih tarč in popolno nevtralizacijo sovražnikovih sil. Besedila pesmi v videoposnetkih neposredno opozarjajo, da bodo tisti, ki se zanašajo na tuje sile za dosego neodvisnosti Tajvana, tarča kitajskih raketnih sistemov Dongfeng. Propagandna kampanja dopolnjuje dejanske vojaške manevre v okolici otoka, ki so se začeli konec decembra 2024. Kitajski vojaški blogerji in uradni kanali izpostavljajo zmogljivosti za hitro uničenje tajvanskih obrambnih sistemov, kot so mobilni raketometi HIMARS. Gre za usklajen napad, ki združuje vojaško silo s t.i. "kulturnim bojem", s katerim Peking poskuša demoralizirati tajvansko prebivalstvo in oblasti v Tajpeju, hkrati pa mednarodni javnosti sporoča svojo pripravljenost na morebitno uporabo sile.

Kitajske vojaške ladje in plovila kitajske obalne straže so se danes začeli umikati iz voda, ki obkrožajo Tajvan, potem ko so od ponedeljka tam izvajali obsežne vojaške manevre. Kljub delnemu umiku plovil tajvanske oblasti opozarjajo, da vojaške vaje kitajske vojske uradno še niso končane. Dogajanje sledi večdnevnim povečanim napetostim v regiji, kjer je Peking z uporabo mornarice in letalstva simuliral blokado otoka. Operacija je vključevala več deset lovskih letal in mornariških plovil, ki so vdrla v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe. Tajvanske oborožene sile so v tem času ohranjale visoko stopnjo pripravljenosti in spremljale premike kitajskih sil. Peking te vaje označuje kot odgovor na po njihovem mnenju provokativna dejanja tajvanskih voditeljev, medtem ko Taipei poudarja, da gre za neupravičen pritisk na suverenost otoka. Situacija v Tajvanski ožini ostaja negotova, saj Kitajska redno izvaja tovrstne dejavnosti kot sredstvo političnega in vojaškega pritiska.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in pozval k okrepitvi prizadevanj za spodbujanje gospodarske rasti ter tehnološkega napredka. Poudaril je tudi neustavljivo ponovno združitev s Tajvanom in izpostavil dosežke Kitajske na področju umetne inteligence.

Tajvanska obalna straža je poročala, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda okoli Tajvana, kar nakazuje na zaključek vojaških vaj. Peking je ostro odgovoril na mednarodne kritike, pri čemer je obsodil Japonsko in Avstralijo zaradi njunih komentarjev glede kitajskih vojaških vaj. Kitajske oblasti so vojaške vaje označile za "strogo opozorilo" separatističnim silam in proti "zunanjemu vmešavanju", ameriški kongresniki pa so vaje označili za "namerno eskalacijo".

Vladi Japonske in Avstralije sta ostro obsodili obsežne kitajske vojaške manevre s pravim strelivom, ki so potekali v okolici Tajvana. Japonsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi poudarilo, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v regiji in ogrožajo mednarodno stabilnost. Tokio je Pekingu že prenesel svojo globoko zaskrbljenost in pozval k mirnemu reševanju vprašanj prek dialoga, namesto z uporabo sile. Kitajski pritiski so se v zadnjem obdobju okrepili, kar povzroča diplomatska trenja s sosednjimi državami. Avstralija se je pridružila kritikam in poudarila pomen ohranjanja miru v Tajvanski ožini za celotno mednarodno skupnost. Dogajanje predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med Kitajsko in njenimi regionalnimi partnerji, ki so se v preteklosti že spopadali zaradi vmešavanja v notranje zadeve in vprašanja suverenosti Tajvana.

Kitajska vojna mornarica in plovila obalne straže so se po poročanju tajvanske obalne straže začela umikati iz ozemeljskih voda v okolici otoka. Peking je v preteklem tednu izvajal obsežne vojaške manevre, s katerimi so kitajske sile s pomočjo desetine bojnih letal in ladij skušale simulirati popolno pomorsko blokado Tajvana. Tajpej je kitajske dejavnosti v Tajvanski ožini označil za neuspeh, saj Peking kljub obsežni prisotnosti ni dosegel zastavljenih strateških ciljev. Operacija je vključevala vdore v tajvanske ozemeljske vode, kar je povzročilo visoke napetosti v regiji. Tajvanske oblasti so dejanja Kitajske označile za provokacijo, vendar so obenem poudarile, da se kitajske sile zdaj umikajo proti celini. Gre za enega največjih kitajskih vojaških prikazov moči v zadnjem času, ki se je raztezal od Rumenega morja do zahodnega Pacifika.

Tajvanska borza je leto 2025 zaključila z rekordno vrednostjo indeksa Taiex pri 28.963 točkah, sredi dneva pa je indeks presegel tudi 29.000 točk. Obseg trgovanja je dosegel 536,1 milijarde tajvanskih dolarjev. Delnice podjetja TSMC so dosegle novo rekordno vrednost 1.550 tajvanskih dolarjev. Kljub temu, da so tuji vlagatelji prodali za skoraj 600 milijard tajvanskih dolarjev delnic, se je tržna kapitalizacija povečala za 20,46 bilijona tajvanskih dolarjev. Povprečni tajvanski vlagatelj je v letu 2025 zaslužil 835.000 tajvanskih dolarjev.

Tajvanska obalna straža je potrdila, da so se kitajska bojna plovila umaknila iz okolice otoka po dveh dneh obsežnih vojaških vaj, ki so vključevale simulacijo blokade tajvanskih pristanišč in pomorskih napadov. Kljub umiku večine sil, Tajvan ohranja pripravljenost z 11 plovili na morju.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je izjavil, da kitajske vojaške vaje niso osamljen dogodek, temveč del širše strategije širitve avtoritarne oblasti, ki ogroža globalno stabilnost, medtem ko je predsednica Kuomintanga Zheng Liwen ponovila poziv k sprejemu konsenza iz leta 1992 in obljubila udeležbo na novoletni slovesnosti pred predsedniško palačo. Zheng Liwen je izrazila upanje, da bo Kitajska prenehala z vojaškimi aktivnostmi in da bo vlada pod vodstvom DPP sprejela konsenz iz leta 1992 in se uprla tajvanski neodvisnosti.

Tajvanski delniški trg je zaključil leto 2025 z rekordno vrednostjo indeksa TAIEX pri 28.963 točkah, pri čemer je delnica TSMC dosegla novo najvišjo vrednost 1550 tajvanskih dolarjev. Kljub temu so trije največji institucionalni vlagatelji na zadnji dan leta prodali za 6,5 milijard tajvanskih dolarjev delnic. Medtem ko je tajvanski dolar oslabel, so tuje investicijske družbe množično prodajale delnice podjetja Innolux. Investicijska družba Yuanta je bila med najbolj zaželenimi, saj so njene delnice neprekinjeno kupovali dvanajst dni zapored.

V tajvanskem parlamentu so se okrepile napetosti zaradi predlaganih sprememb zakona o upravljanju z neprimernim premoženjem političnih strank, s katerimi bi lahko organizacijama, kot sta Združenje žensk in Kitajski mladinski korpus, oprostili status povezanih organizacij. Opozicija je predlagala spremembe zakona o posodobitvi veteranskih vasi, kar bi lahko povzročilo znatne stroške za javna sredstva. Poleg tega je vlada sprejela spremembe zakona o odnosih med ljudmi na Tajvanu in Kitajskem, ki uvajajo nadzor nad obiski poslancev na Kitajskem, kar je naletelo na kritike kitajskega urada za tajvanske zadeve.