Kitajski predsednik Ši Džinping v novoletnem nagovoru napovedal neizbežno združitev s Tajvanom

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril neomajno zavezo Pekinga k združitvi s Tajvanom, pri čemer je proces označil za neustavljiv. Xi je v svojem govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine ter poudaril, da nobena sila ne more preprečiti ponovne združitve otoka z matično celino. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, potem ko je kitajska vojska v regiji izvedla obsežne vojaške vaje, ki so služile kot jasen signal Tajpeju in njegovim zaveznikom. Poleg geopolitičnih vprašanj se je kitajski voditelj osredotočil tudi na gospodarske dosežke države. Xi je Kitajsko opisal kot eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, ki močno napreduje na področju inovacijskih zmogljivosti. Po njegovih besedah se država kljub svetovnim izzivom uspešno preobraža v tehnološko velesilo, kar naj bi utrdilo položaj Ljudske republike Kitajske v mednarodni skupnosti ob praznovanju njene 76. obletnice ustanovitve. Nagovor je bil usmerjen v krepitev nacionalne enotnosti in potrditev kitajske strateške poti v prihodnjem letu.

Kitajski predsednik Xi Jinping je vodil slovesnost na Trgu nebeškega miru v Pekingu v počastitev padlih herojev na dan mučencev, ki je del spominskih slovesnosti ob 76. obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske. Slovesnosti se je udeležil tudi premier Li Qiang in drugi visoki predstavniki Komunistične partije Kitajske.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je po obsežnih kitajskih vojaških manevrih v okolici Tajvana uradno pozvalo Peking k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska. Ameriška diplomacija je kitajske dejavnosti označila za vir nepotrebnih napetosti ter poudarila nujnost konstruktivnega dialoga namesto stopnjevanja groženj. Odziv Washingtona sledi novoletnemu nagovoru kitajskega predsednika Xi Jinpinga, v katerem je ta ponovno omenil možnost združitve s Tajvanom. Kitajska stran je ameriške kritike ostro zavrnila, medtem ko se je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump na dogajanje odzval zadržano. Peking vztraja, da so vojaške aktivnosti v okolici otoka notranja zadeva Kitajske in odgovor na domnevne provokacije separatističnih sil v Tajpeju. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Washington opozarja na destabilizacijski vpliv simulacij blokade otoka, ki so jih kitajske sile izvajale v dneh pred ameriškim pozivom.