Ko Wen-je prosil za pomoč pri zakonu o umetni oploditvi, stranka TPP kritizirala predsednika Laja

Odbor za pravosodje in upravo tajvanskega parlamenta je včeraj obravnaval predlog zakona o političnih uradnikih in dopolnitve zakona o odnosih med prebivalci Tajvana in celinske Kitajske. Zakonodajne spremembe, ki jih je predlagal tajvanski izvršni svet, predvidevajo strožji nadzor nad potovanji javnih uslužbencev in nekdanjih visokih uradnikov na celinsko Kitajsko. Cilj reforme je preprečiti dejavnosti, ki bi lahko škodovale nacionalnemu dostojanstvu in varnosti države, vključno z udeležbo na političnih dogodkih v organizaciji Pekinga. Med parlamentarno razpravo so se pojavili ostri spori glede nadzora nad delom visokih funkcionarjev. Poslanec Huang Kuo-chang iz stranke NPP je izrazil dvom o zakonitosti dolgotrajne odsotnosti predsednice nadzornega sveta Chen Chu, ki naj bi bila z dela odsotna več kot leto dni. Hkrati je opozicijska poslanka Weng Hsiao-ling iz stranke Kuomintang kritizirala Izpitni svet (Examination Yuan) zaradi domnevne opustitve dolžnosti in nepripravljenosti na prevzem nadzornih funkcij nad izvršno vejo oblasti. Peking se je na predlagane ukrepe odzval s kritiko, češ da gre za obliko "zelenega terorja" in avtoritarnosti vladajoče Demokratske napredne stranke.

Predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru poudaril nujnost tajvanske obrambne varnosti, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve (Guotai Ban) z obtožbo, da spodbuja separatistične ideje in nasprotovanje med Tajvanom in Kitajsko. Xi Jinping je v svojem novoletnem govoru omenil 80. obletnico zmage v protijaponski vojni in ustanovitev spominskega obeležja za osvoboditev Tajvana.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v svojem novoletnem nagovoru pozval domače politične stranke k preseganju blokad v parlamentu in h koheziji pri soočanju z zunanjimi pritiski. Poudaril je, da si bo prizadeval za varno in odporno državo, hkrati pa je izrazil pripravljenost na poročanje v zakonodajnem telesu pod pogojem spoštovanja ustave. Lai se je odzval tudi na grožnje s postopkom ustavne obtožbe, ki so jih sprožile opozicijske stranke Kuomintang in ljudska stranka, pri čemer je poudaril svojo osebno integriteto in vprašal po zakonitosti takšnih namer. Odziv Pekinga na predsednikove besede je bil oster; kitajski urad za zadeve Tajvana je Laia označil za sejalca razdora in »spodbujevalca vojne«, ki naj bi s svojo retoriko o neodvisnosti stopnjeval napetosti v ožini. Medtem ko tajvanski Svet za kopenske zadeve vztraja pri dejstvu 115-letnega obstoja Republike Kitajske, analitiki opozarjajo, da zgolj enostranski pozivi brez dejanskega dialoga s Pekingom ne bodo prinesli stabilizacije odnosov. Notranjepolitični spor v Tajvanu se medtem poglablja zaradi blokade državnega proračuna in vojaških izdatkov, kar dodatno hromi delovanje vlade.