Kitajska s prvim januarjem omejila izvoz srebra

Cene srebra so na svetovnih trgih dosegle zgodovinsko najvišje vrednosti, potem ko je Kitajska napovedala uvedbo izvoznih dovoljenj za to plemenito kovino. Kitajska, ki nadzoruje med 60 in 70 odstotki svetovnega trga s srebrom, bo z 1. januarjem omejila dostop do mednarodne trgovine, saj večina trenutnih izvoznikov ne izpolnjuje novih pogojev za pridobitev licenc. Ta ukrep je sprožil močno povišanje cen, ki so na borzi v Šanghaju dosegle 85 dolarjev za unčo, kar predstavlja znatno premijo v primerjavi z ameriškimi trgi. Strateški pomen srebra se povečuje zaradi izjemnega povpraševanja v industriji obnovljivih virov energije, predvsem pri proizvodnji sončnih panelov, električnih vozil ter v sektorju umetne inteligence. Povpraševanje v letu 2025 se je povečalo za 175 odstotkov, medtem ko je rudarska proizvodnja v preteklem letu narasla le za manj kot odstotek. Pomanjkanje fizičnih zalog in kitajske omejitve so povzročile globalni primanjkljaj, ki presega 200 milijonov unč, kar povzroča nestanovitnost na finančnih trgih.

Napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko glede trgovine se stopnjujejo, kar meče senco na svetovno gospodarsko prihodnost. Kitajski izvoz se je povečal, s čimer je Peking pridobil moč v pogajanjih s Trumpom. ZDA so odgovorile z uvedbo visokih carin na kitajski izvoz. Hong Kong pa poskuša izkoristiti priložnosti, ki se ponujajo ob robu srečanja med Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom v Južni Koreji.

Kitajska povečuje svoj vpliv na globalnem trgu energije, saj je njen izvoz tehnologije za čisto energijo dosegel rekordnih 20 milijard ameriških dolarjev v avgustu. To presega ameriški izvoz nafte in plina, ki je do julija znašal 80 milijard dolarjev, medtem ko je kitajski izvoz zelene tehnologije v istem obdobju dosegel 120 milijard dolarjev. Več kot polovica kitajskega izvoza električnih vozil prihaja iz držav zunaj OECD.