Ameriško gospodarstvo in finančni trgi pred negotovim letom 2026

Združene države Amerike vstopajo v leto 2026 v znamenju gospodarske negotovosti, ki jo narekujejo nepredvidljiva trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa, ohlajanje rasti in naraščajoče nezadovoljstvo srednjega razreda. Kljub temu da se je inflacija znižala z vrha, doseženega leta 2022, gospodarske napovedi za prihodnje leto ostajajo pesimistične. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je znižala napoved rasti za ZDA na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko analitiki opozarjajo na morebiten zastoj najmočnejšega svetovnega gospodarskega motorja zaradi negativnih učinkov carin. Predsednik Trump se obenem sooča s strmim padcem podpore med ključnimi demografskimi skupinami. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da se je podpora med Američani z letnimi prihodki med 50.000 in 100.000 dolarji od oktobra do decembra znižala za 17 odstotnih točk, kar povzroča nemir v republikanski stranki pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Čeprav Trump trdi, da so gospodarski kazalniki odlični in ankete prirejene, podatki borznega indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg zaostaja za svetovnim povprečjem, kar spodkopava predsednikove trditve o najmočnejšem gospodarstvu na svetu. Negotovost dodatno povečujejo pričakovane odločitve vrhovnega sodišča glede carin in vprašanja o nadaljnjem ukrepanju ameriške centralne banke Fed.

Družba MSCI Inc. je napovedala, da bo 15. januarja sporočila svojo odločitev glede vključitve podjetij, ki imajo v svojih rezervah znatne količine bitcoina, v svoje svetovne borzne indekse. Ta odločitev bi lahko pomembno vplivala na prihodnje sprejemanje kriptovalut v korporativnem svetu, saj bi morebitna izključitev takšnih podjetij iz uveljavljenih meril povzročila prisilno prodajo delnic v vrednosti več milijard dolarjev. S tem bi se spremenil tudi način, kako Wall Street dojema bitcoin kot sredstvo za upravljanje likvidnosti v podjetjih. MSCI, ki upravlja več kot 246.000 delniških indeksov, služi kot ključni usmerjevalec za investicijske sklade, ki upravljajo s približno 18,3 bilijona dolarjev premoženja. Ker so ti indeksi temelj za številne naložbene portfelje, bi izključitev podjetij z izpostavljenostjo bitcoinu pomenila, da bi morali številni skladi, ki sledijo tem indeksom, nemudoma prodati svoje deleže v teh podjetjih. To bi ustvarilo velik prodajni pritisk na trgu in potencialno odvrnilo druga podjetja od naložb v digitalna sredstva.

Cena bitcoina je padla pod 82.000 dolarjev, saj je UBS napovedal, da je pred ponovno rastjo potrebna 'likvidacija'. Padec je povezan s prodajo delnic v tehnološkem sektorju in zaskrbljenostjo vlagateljev glede stroškov umetne inteligence ter pričakovanji glede znižanja obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Federal Reserve. Padec bitcoina na sredino 80.000 dolarjev predstavlja največji usklajen padec po letu 2022.