Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji.
Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.
Kontekst in ozadje
20. avg. 2025
Napotitev ameriških vojaških ladij ob obalo Venezuele
ZDA so v okviru prizadevanj za zajezitev trgovine z drogami v bližino Venezuele napotile tri bojne ladje, kar je sprožilo ostre odzive v Latinski Ameriki. Nicolas Maduro je takrat odredil priprave na morebitno ameriško invazijo, medtem ko sta Brazilija in Bolivija izrazili resno zaskrbljenost zaradi stopnjevanja vojaškega pritiska.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomembno z vidika globalne stabilnosti in energetskih trgov. Kot članica EU in NATO Slovenija spremlja spoštovanje mednarodnega prava in odzive velesil, kot so Kitajska, ZDA in Rusija, na takšne geopolitične pretrese.
Morebitna destabilizacija regije bi lahko vplivala na migracijske tokove v širšem smislu in na usklajenost zunanje politike Evropske unije do Latinske Amerike.
Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Razkrito je bilo, da so ameriški vohuni mesece spremljali vsak Madurov korak pred aretacijo v Caracasu.
Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil so Venezuelci tako doma kot po svetu začeli praznovati. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije in napovedal izkoriščanje nafte. Slovenska politika je izrazila zaskrbljenost, Venezuela pa je zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da želijo ZDA z operacijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko posledice za Evropo.
Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da so v New Yorku vložili uradno obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožbe vključujejo težka kazniva dejanja, povezana z mednarodno trgovino z drogami in terorizmom. Do vložitve obtožnice je prišlo po tem, ko so par zajeli v Venezueli, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za omejitev vpliva Madurovega režima.
ZDA so že pred časom stopnjevale pritisk na Caracas, kar je vključevalo tako visoke denarne nagrade za informacije kot neposredne vojaške premike v bližini venezuelskih voda. Današnja objava ministrice na družbenem omrežju X nakazuje, da bodo ameriški organi pregona zahtevali polno odgovornost venezuelskega vrha. Dogajanje povzroča precejšnjo politično negotovost v Latinski Ameriki, kjer so sosednje države že predhodno izražale zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih vojaških posredovanj.
Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu.
Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.
Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila obtožena sodelovanja pri izvozu mamil in drugih kaznivih dejanj pred zveznim sodiščem v New Yorku. Vršilka dolžnosti predsednika Venezuele, Delcy Rodriguez, je izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA, medtem ko je ameriška intervencija v Venezueli povzročila burne odzive v svetovni in slovenski levičarski javnosti.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutnim vodstvom Venezuele, vendar pod pogojem, da ti sprejmejo "pravilne odločitve". Izjava prihaja le dan po obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA odstranile dolgoletnega voditelja Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor na ameriških tleh. Rubio je poudaril, da bodo ZDA prihodnje odnose gradile na podlagi konkretnih dejanj novih venezuelskih oblasti.
Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibih in Venezuelo obtoževale sodelovanja s kriminalnimi karteli. Trenutno stanje v Caracasu ostaja negotovo, saj Washington od novih upraviteljev države pričakuje popolno politično preobrazbo in prekinitev povezav s prejšnjim režimom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv preostalih venezuelskih varnostnih sil na aretacijo Madura in ameriške zahteve po reformah.
Dogajanje v Venezueli ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomembno z vidika globalne stabilnosti in energetskih trgov. Kot članica EU in NATO Slovenija spremlja spoštovanje mednarodnega prava in odzive velesil, kot so Kitajska, ZDA in Rusija, na takšne geopolitične pretrese.
Morebitna destabilizacija regije bi lahko vplivala na migracijske tokove v širšem smislu in na usklajenost zunanje politike Evropske unije do Latinske Amerike.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.