Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu.
Kronologija dogodkov
3. jan. 2026 :Ameriški napad na Caracas in zajetje Madura.Ameriške elitne enote so v obsežni vojaški operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York. ZDA so nato napovedale začasno upravljanje države do zagotovitve varnega prehoda oblasti, kar je sprožilo ostre mednarodne odzive.
20. dec. 2025 :Stopnjevanje pritiska z embargom in pomorsko blokado.Donald Trump je zaostril pritisk na Venezuelo z uvedbo embarga in napadi na naftne tankerje, s čimer je želel gospodarsko zadušiti državo. Imenovan je bil novi poveljnik ameriških sil za Latinsko Ameriko, kar je nakazovalo priprave na neposredno vojaško akcijo.
30. nov. 2025 :Zaprtje zračnega prostora in vojaške grožnje.Venezuelske oblasti so se začele pripravljati na morebitno kopensko ofenzivo, potem ko je Washington ukazal zaprtje zračnega prostora nad državo. V ameriškem senatu so se pojavili opozorili, da Trump državo potiska v drago in nepotrebno vojno.
31. okt. 2025 :Tajne operacije CIE in mobilizacija venezuelske vojske.Predsednik Trump je pooblastil agencijo CIE za izvajanje tajnih operacij v Venezueli, domnevno usmerjenih proti narkokartelom. Caracas je v odziv na te informacije mobiliziral vojsko in aktiviral obrambni ščit, Maduro pa je za pomoč zaprosil Rusijo, Kitajsko in Iran.
Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.
Izjave
"Sliši se dobro."
Donald Trump
"Vodi jo bolan človek."
Donald Trump
"Venezuela je pripravljena na sodelovanje z ZDA, a pozivamo k spoštljivemu odnosu."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na globalno politično stabilnost in varnostno arhitekturo, v katero je prek članstva v zvezi NATO in EU vpeta tudi Slovenija. Morebitna destabilizacija Latinske Amerike in ameriška vojaška posredovanja bi lahko povzročila motnje na energetskih trgih, kar bi vplivalo na slovensko gospodarstvo in cene energentov.
Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava in mirnega reševanja sporov bo morala v okviru Evropske unije zavzeti stališče do neposrednih vojaških akcij ZDA, kar lahko vpliva na transatlantske odnose.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA kmalu začele vojaške operacije tudi na kopnem v Venezueli. To naj bi bil nadaljevanje boja proti tihotapcem drog. Venezuelske oblasti izražajo zaskrbljenost, da se ZDA s tem pripravljajo na zamenjavo režima.
Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je ZDA obtožil vojaškega nadlegovanja, ker naj bi se pet ameriških vojaških letal F-35 približalo obali Venezuele. Padrino Lopez je prisotnost letal označil za veliko grožnjo. Ameriški predsednik Donald Trump se je odzval, da so ZDA v "oboroženem spopadu".
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, med katerim so ugrabile in iz države odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je v uradni izjavi poudaril, da so ameriške enote po uspešno izvedeni operaciji prevzele nadzor nad Madurom, ki se trenutno nahaja v ameriškem priporu zunaj meja svoje domovine. Napad predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden vojaški poseg v suverenost južnoameriške države.
Operacija se je zgodila po obdobju stopnjevanja napetosti, v katerem so ZDA venezuelski vrh obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in podpiranje narkokartelov. Predsednik Trump je za prihodnje ure že napovedal podrobnejšo novinarsko konferenco, na kateri bo pojasnil nadaljnje korake Washingtona in usodo venezuelskega političnega vodstva. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za enega najpomembnejših vojaških posegov ZDA v regiji v zadnjih desetletjih, ki bo močno vplival na stabilnost trga z nafto, kjer Venezuela zaseda ključno mesto zaradi svojih obsežnih rezerv.
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je ob otvoritvi vrha Mercosur opozoril, da bi morebitno vojaško posredovanje ZDA v Venezueli povzročilo humanitarno katastrofo. Izrazil je zaskrbljenost, ker južnoameriško celino ponovno preganja vojaška prisotnost tuje sile.
Trinidad in Tobago je Združenim državam Amerike dovolil uporabo svojih letališč in namestitev radarja, kar je Venezuela ostro obsodila. Ta poteza karibske države, ki leži blizu Venezuele, kaže na podporo pritisku ZDA na Caracas. ZDA so podpisale tudi obrambni sporazum s Paragvajem, kar kaže na krepitev vojaške prisotnosti ZDA v regiji.
Dogajanje neposredno vpliva na globalno politično stabilnost in varnostno arhitekturo, v katero je prek članstva v zvezi NATO in EU vpeta tudi Slovenija. Morebitna destabilizacija Latinske Amerike in ameriška vojaška posredovanja bi lahko povzročila motnje na energetskih trgih, kar bi vplivalo na slovensko gospodarstvo in cene energentov.
Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava in mirnega reševanja sporov bo morala v okviru Evropske unije zavzeti stališče do neposrednih vojaških akcij ZDA, kar lahko vpliva na transatlantske odnose.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.