Kitajska obsodila ameriško vojaško posredovanje v Venezueli in zajetje Nicolása Madura

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so po silovitem bombardiranju prestolnice Caracas zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti in neposrednih vojaških napadov, ki so se začeli konec leta 2025. Poročevalci iz Caracasa poročajo o stanju popolnega kaosa in negotovosti, medtem ko so ameriške zračne sile ciljale ključne infrastrukturne točke v mestu. Zajem Madura sledi vrsti dogodkov, ki so nakazovali neizbežen spopad, vključno z decembrskimi napadi z brezpilotnimi letalniki in neposrednimi ameriškimi operacijami na venezuelskem kopnem. Čeprav je Maduro predhodno pozival k mednarodnemu posredovanju in poudarjal pripravljenost na oborožen odpor, je ameriška stran s hitro akcijo destabilizirala režim in dosegla zastavljeni cilj njegove odstranitve. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je bila v preteklost vpletena tudi Rusija, ki pa je že pred časom začela umikati svoje osebje iz države.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po vrsti eksplozij, ki so ponoči pretresle prestolnico Caracas, razglasil izredne razmere v državi in pozval k splošni mobilizaciji vseh političnih in družbenih sil. Venezuelska vlada je dogodke označila za izjemno resen vojaški napad, za katerega neposredno obtožuje Združene države Amerike. Po uradnih navedbah so bili napadi usmerjeni proti ozemlju in prebivalstvu Venezuele, kar je sprožilo takojšen odziv obrambnih struktur države. Maduro je v uradni izjavi poudaril, da gre za poskus destabilizacije režima s strani Washingtona. Napetosti med državama so se stopnjevale že dlje časa, zadnji dogodki pa predstavljajo vrhunec neposredne konfrontacije. Venezuelske oblasti so aktivirale posebne načrte za mobilizacijo in pozvale državljane k pripravljenosti na obrambo domovine, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta bila oba obtožena v New Yorku zaradi trgovine z drogami in terorizma, vključno s posestjo uničevalnih naprav. Operacija predstavlja vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko je Trump fentanil označil za orožje za množično uničevanje in okrepil vojaški pritisk v Latinski Ameriki. Istočasno se v Združenih državah Amerike stopnjujejo kritike na račun Trumpovih finančnih zahtev. Predsednik naj bi namreč na podlagi zakona o zveznih odškodninskih zahtevkih (FTCA) od države zahteval 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preteklih preiskav o ruskem vmešavanju in preiskave na posestvu Mar-a-Lago. Temu zgledu sledijo tudi odvetniki njegovih političnih zaveznikov, ki vlagajo na stotine zahtevkov za odškodnine v imenu oseb, obsojenih zaradi napada na Kapitol 6. januarja 2021, ki jih je Trump predhodno pomilostil. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ti postopki brez posredovanja kongresa postali sredstvo za črpanje proračunskih sredstev za potrebe Trumpovih privržencev.