Združene države Amerike izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolasa Madura

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.

Združene države Amerike so sredi naraščajočih napetosti izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki vključuje zaprtje zračnega prostora, pomorsko blokado države ter zaplembo plovil in nafte, namenjene na Kubo in v druge države. Po navedbah organizatorjev Mednarodne protifašistične konference za suverenost ljudstev ameriška agresija predstavlja neposreden napad na suverenost države. Napad je ostro obsodila tudi Komunistična partija Grčije (KKE), ki dogajanje označuje za imperialistično intervencijo z namenom prevzema nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri. Washington svojo vojaško operacijo utemeljuje z bojem proti trgovini z drogami, vendar kritiki, vključno s KKE, te navedbe označujejo za prazne izgovore in hinavščino. Po njihovem mnenju so dejanski motivi povezani z geopolitičnim obračunavanjem z Rusijo in Kitajsko ter poskusom strmoglavljenja vlade Nicolása Madura. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, medtem ko mednarodne organizacije opozarjajo na posledice blokade za civilno prebivalstvo, ki se že spopada s hudo humanitarno krizo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je 3. januarja 2026 sprožila obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v prestolnici Caracas in na vojaške baze po vsej državi. Po poročanju tujih agencij so elitne enote ameriške vojske v koordinirani akciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška stran je operacijo utemeljila kot misijo za pregon ubežnikov in boj proti trgovini z drogami, medtem ko je Maduro pred zajetjem razglasil stanje zunanje nestabilnosti. Napad, ki predstavlja neposreden vojaški poseg na južnoameriška tla, je povzročil precejšnjo materialno škodo na uradnih stavbah in vojaški infrastrukturi, vključno s ključno utrdbo Fuerte Tiuna. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev zakonitosti, kritiki in družbena gibanja dogodek označujejo za akt imperialistične agresije in kršitev mednarodnega prava. Naftni velikan Chevron je že napovedal pripravljenost na sodelovanje v spremenjenih okoliščinah, kar nakazuje na morebitne prihodnje premike v nadzoru nad venezuelskimi energetskimi viri.