Združene države Amerike izvedle vojaške napade na Venezuelo in ujele Nicolasa Madura

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi bil zajet predsednik Nicolas Maduro. V prestolnici Caracas je bilo ponoči slišati številne eksplozije, nad mestom pa so letela nizko leteča letala, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Dim se je dvigal predvsem z območja letališča La Carlota, kjer so bili zabeleženi najsilovitejši napadi. Britanski premier Keir Starmer se je na dogodke odzval z izjavo, da Združeno kraljestvo na noben način ni bilo vključeno v vojaško posredovanje. Starmer je poudaril, da namerava v kratkem govoriti s Trumpom, da bi pridobil uradne podatke in razjasnil dejstva o nočni operaciji. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od lanskega septembra. Operacija naj bi bila po nekaterih navedbah usmerjena v boj proti trgovini z drogami in odstranitev Madurovega režima.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po poročanju lokalnih virov so ameriške sile bombardirale več strateških vojaških objektov, vključno z oporiščem Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so očividci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji protiletalske obrambe. Eksplozije so odjeknile tudi v bližini letališča La Carlota, od koder se je po napadih vil gost dim. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo vojaške operacije in hkrati naznanil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ZDA začele krepiti svojo prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Trenutno še ni uradnih podatkov o številu žrtev ali obsegu gmotne škode na venezuelski strani.