Administracija Združenih držav Amerike in predstavniki venezuelske vlade so začeli pogovore o znatnem povečanju dobav venezuelske nafte na ameriški trg. Po navedbah tiskovne agencije Reuters bi lahko do povečanja prišlo s preusmeritvijo naftnih količin, ki so bile prvotno namenjene Kitajski. Venezuela ima trenutno na tankerjih pripravljenih več milijonov sodčkov nafte, kar bi lahko hitro vplivalo na svetovne trge. Ameriški notranji minister Doug Burgum je ob tem izpostavil, da bi bila krepitev uvoza iz Venezuele koristna za zagotavljanje varnosti delovnih mest v ZDA. Pogovori nakazujejo na morebitno otoplitev odnosov med državama, ki so bili v preteklosti zaznamovani s sankcijami in diplomatskimi napetostmi. Glavni cilj ameriške strani je stabilizacija cen energentov in zmanjšanje odvisnosti od drugih strateških tekmecev. Venezuelska stran v pogajanjih vidi priložnost za oživitev svojega naftnega sektorja, ki ga je v zadnjem desetletju prizadelo pomanjkanje naložb in mednarodna izolacija. Morebitni dogovor bi pomenil velik premik v energetski politiki zahodne poloble, saj bi se Caracas ponovno močneje navezal na ameriško rafinerijsko infrastrukturo, ki je prilagojena prav težki venezuelski nafti.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v uradni izjavi zavrnil poročila o domnevno povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v vodah okoli Grenlandije. Po njegovih besedah so informacije, ki so se razširile v javnosti in nekaterih medijih, neresnične. Rasmussen je poudaril, da slika, po kateri naj bi bil otok obkoljen z ladjami omenjenih velesil, ne ustreza dejanskemu stanju na terenu. Zunanji minister je pojasnil, da Danska pozorno spremlja dejavnosti v arktični regiji, vendar trenutno ne zaznava neobičajnih premikov ali kopičenja tujih sil, ki bi upravičevali širjenje takšnih govoric. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti na Arktiki, kjer si države prizadevajo za nadzor nad naravnimi viri in plovnimi potmi, vendar so tokratne specifične trditve o obkolitvi otoka po mnenju danskega vrha neutemeljene.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek nove Strategije nacionalne varnosti (NSS) za leto 2025 utrdil doktrino "Amerika na prvem mestu", ki Združene države Amerike postavlja v vlogo realističnega akterja v tekmi s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo. Dokument poudarja ohranitev suverenosti in varnosti ZDA kot neodvisne republike, kar predstavlja neposreden odmik od globalističnih teženj prejšnjih administracij. Strategija temelji na predpostavki, da so krize med Bidnovim mandatom zahtevale ostrejši pristop k mednarodnim odnosom. Hkrati se administracija sooča s kritikami glede posegov v Venezueli, kjer ZDA načrtujejo prevzem nadzora nad naftno industrijo po aretaciji Nicolása Madura. Strokovnjaki z MIT opozarjajo, da bi povečanje proizvodnje nafte v Venezueli dolgoročno škodovalo podnebju in stabilnosti države, kar bi izničilo kratkoročne gospodarske koristi. Načrt vključuje tudi sodne postopke proti Maduru v ZDA zaradi obtožb o trgovini z mamilom in orožjem, kar dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je uvedlo takojšnjo prepoved izvoza ključnih redkih zemelj in drugih izdelkov z dvojno rabo v Japonsko, kar predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti med državama. Odločitev Pekinga sledi nedavnim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih je kitajska stran označila za sporne. Omejitve se nanašajo predvsem na materiale in tehnologije, ki bi lahko imeli vojaško uporabo, kar vključuje strateško pomembne redke zemlje, nujne za proizvodnjo polprevodnikov in visokotehnoloških naprav. Kitajski ukrepi označujejo prehod z začetnih omejitev, ki so se prej nanašale predvsem na uvoz japonske morske hrane in omejevanje kulturnih izmenjav, na neposredno ciljanje ključnih industrijskih dobavnih verig. Japonska, ki velja za tesno zaveznico Združenih držav Amerike, se bo zaradi teh ukrepov verjetno spopadala z motnjami v svojem tehnološkem sektorju. Peking poudarja, da so ukrepi nujni za zaščito nacionalnih varnostnih interesov, medtem ko analitiki v tem vidijo uporabo gospodarskega pritiska kot diplomatskega orožja v regiji.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je v ponedeljek v Pekingu sestal z južnokorejskim predsednikom Li Džae Mjungom. Glavni namen srečanja je bila krepitev strateškega partnerstva in gospodarskega sodelovanja med državama. Ši je med pogovori poudaril pomen pravilnih strateških odločitev Južne Koreje, medtem ko je Li izrazil prizadevanja za vzpostavitev novega obdobja v dvostranskih odnosih. Obisk kitajskega voditelja predstavlja pomemben diplomatski premik, saj gre za prvi tovrstni obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po več letih. Državnika sta razpravljala o stabilnosti v regiji in poglobitvi trgovinskih vezi, kar je ključno za obe gospodarstvi v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer. Kitajska stran je izpostavila potrebo po avtonomni zunanji politiki Seula, ki ne bi bila podvržena zunanjim pritiskom, medtem ko je Južna Koreja iskala zagotovila za mir na Korejskem polotoku. Srečanje sledi Leejevemu prihodu v Peking v začetku januarja, kar je napovedalo otoplitev odnosov med azijskima velesilama.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

Kitajska je prepovedala izvoz blaga z dvojno rabo, programske opreme, tehnologij in nekaterih redkih zemeljskih elementov na Japonsko, ki bi jih lahko uporabili v vojaške namene. Ta poteza je zaostrila že tako napete odnose med državama, ki so se okrepile po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega posredovanja Japonske v primeru kitajske akcije proti Tajvanu.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je med uradnim obiskom v Pekingu pritegnil pozornost javnosti, ko je na družbenih omrežjih objavil selfi s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Fotografija je bila posneta s pametnim telefonom, ki ga je Lee prejel kot darilo od kitajskega voditelja. Na objavljenih posnetkih sta poleg obeh državnikov vidni tudi njuni soprogi, kar nakazuje na sproščeno diplomatsko vzdušje med srečanjem. Objava je v prvih nekaj urah po objavi dosegla več kot 3.400 deljenj in sprožila val odzivov na spletu. Analitiki dogodek označujejo za primer »mehke diplomacije«, kjer voditelja preko neformalnih dejanj poskušata krepiti bilateralne odnose. Kljub sproščenosti pa je uporaba kitajskega telefona s strani južnokorejskega predsednika sprožila tudi vprašanja o varnostnih protokolih in tehnološki simboliki v luči globalnih geopolitičnih napetosti.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.

Vzhodno Azijo, predvsem Tajvan in Hongkong, je zajela prva močna fronta hladnega celinskega zraka v letošnji zimski sezoni, ki je povzročila drastičen padec temperatur in povečano število nujnih medicinskih posegov. V Hongkongu so termometri v jutranjih urah kazali 12 stopinj Celzija, medtem ko so na Tajvanu oblasti izdale opozorila za 18 okrožij, kjer bi se temperature zaradi radiacijskega ohlajanja lahko spustile pod 5 stopinj Celzija. Zaradi suhega zimskega monsuna so meteorologi opozorili na izrazite razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami, kar predstavlja resno tveganje za zdravje prebivalstva. Zdravstvene službe v Kaohsiungu so v enem samem dnevu zabeležile 11 primerov zastoja srca (OHCA), ki jih pripisujejo nenadni ohladitvi. Zdravniki opozarjajo na kritične znake, ki napovedujejo možnost nenadne smrti v hladnem vremenu, in pozivajo k previdnosti, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih. Pričakovati je, da bo vpliv hladnega zračnega sistema trajal vsaj do konca tedna, pri čemer se bodo razmere stabilizirale šele po 10. januarju. Za severne dele Tajvana je razglasil oranžni alarm, saj se bodo temperature dlje časa zadrževale pod pragom 10 stopinj Celzija.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Washingtonski think-tank je v svojem najnovejšem poročilu podrobno analiziral posledice morebitne neuspešne kitajske invazije na Tajvan. Študija ocenjuje, da bi se kitajska stran v primeru stopnjevanja konflikta v obsežno vojno spoprijela z ogromnimi izgubami, pri čemer naj bi število ubitih vojakov Ljudske osvobodilne vojske doseglo okoli 100.000. Takšen vojaški neuspeh bi po mnenju analitikov povzročil tudi nepopravljivo škodo kitajskemu mednarodnemu ugledu in vplivu, ki bi se lahko vrnil za več desetletij nazaj. Poročilo izpostavlja, da bi mednarodna skupnost v primeru agresije verjetno sprejela ostre kazenske ukrepe. Ti bi lahko vključevali množične izgone kitajskih diplomatov, prekinitev diplomatskih odnosov s Pekingom in celo uradno priznanje neodvisnosti Tajvana s strani številnih držav. Avtorji poročila poudarjajo, da bi takšen scenarij za Kitajsko pomenil ne le vojaški poraz, temveč tudi popolno diplomatsko in geopolitično osamitev na svetovnem prizorišču. Dokument služi kot opozorilo pred tveganji, ki bi jih prinesla odločitev za vojaško rešitev tajvanskega vprašanja.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da je "ponovna združitev" Kitajske in Tajvana neizogibna in jo označil za cilj, ki ga ni mogoče ustaviti. Poudaril je, da imata Kitajska in Tajvan neprekinljivo vez.

Tajska in Kambodža sta podpisali nov sporazum o prekinitvi ognja, s katerim naj bi končali več tednov trajajoče spopade na njuni meji zaradi ozemeljskih zahtev. Sporazum je začel veljati v soboto opoldne in zavezuje strani k spoštovanju prejšnjega dogovora.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil so korporacije iz Združenih držav Amerike sprožile vrsto pravnih postopkov za uveljavljanje odškodnin, ki so nastale zaradi pretekle nacionalizacije premoženja, mednarodnih sankcij in politične nestabilnosti v državi. Nova oblast v Caracasu, ki uživa podporo administracije Donalda Trumpa, bi lahko bistveno spremenila delovanje sodišč v korist ameriških podjetij, kar postavlja pod vprašaj prihodnost milijard sodčkov nafte, na katere so do sedaj računala ruska in kitajska državna podjetja. Ameriški naftni velikani se pripravljajo na prevzem nadzora nad ključnimi energetskimi viri, medtem ko se Kitajska in Rusija soočata z izgubo strateških naložb v državi z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Procesi so neposredna posledica stopnjevanja pritiska Washingtona, ki se je s prejšnjih gospodarskih sankcij in zračnih napadov prelevil v popoln politični preobrat. Analitiki ocenjujejo, da bo nova struktura upravljanja venezuelske naftne industrije služila predvsem ameriškim gospodarskim interesom, kar bo dolgoročno preoblikovalo svetovni energetski trg.

Ameriška komisija za komunikacije (FCC) je prepovedala uvoz, trženje in prodajo novih dronov tujih proizvajalcev v Združenih državah Amerike, ker jih je uvrstila na seznam prepovedanih tehnologij. Ta odločitev je močan udarec za kitajskega proizvajalca DJI, ki je bil do sedaj vodilni na ameriškem trgu dronov.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Vrhovno tožilstvo v Tajvanu je 5. januarja 2026 uradno vložilo pritožbo na odločitev višjega sodišča, ki je županjo mesta Hsinchu, Gao Hongan, oprostilo obtožb korupcije. Gao Hongan je bila na prvi stopnji obsojena na sedem let in štiri mesece zapora zaradi domnevne goljufije s sredstvi za plače in nadure svojih asistentov v času, ko je služila kot poslanka v parlamentu med letoma 2020 in 2022. Višje sodišče je decembra lani to sodbo razveljavilo in jo spoznalo za krivo le ponarejanja uradnih listin, za kar ji je prisodilo šest mesecev zaporne kazni z možnostjo plačila denarne kazni. Tožilstvo vztraja, da je Gao zavestno preslepila javne uslužbence in si protipravno pridobila približno 110.000 tajvanskih dolarjev (okoli 3.100 evrov). Primer je povzročil precejšnje politične pretrese, saj je bila Gao po prvostopenjski obsodbi suspendirana s položaja županje, nato pa se je decembra 2025 nanj vrnila. Pritožba na tretjestopenjsko sodišče pomeni novo negotovost za njeno politično kariero in morebitno vnovično kandidaturo. V ločenem primeru je tožilstvo v Taipeju vložilo obtožnico proti Luju Yixiangu, lastniku gostinske verige Ming Xiang Yuan, in še 34 osebam zaradi suma pranja denarja. Obtoženi naj bi prek plačilnega sistema HERO PAY štiri leta prali denar za spletne igralnice na Kitajskem, Japonskem in v Indiji. Skupni znesek opranega denarja naj bi znašal kar 30,6 milijarde tajvanskih dolarjev. Tožilstvo za Luja predlaga kazen devetih let in šestih mesecev zapora.

Pilot Alaska Airlines, Brandon Fisher, ki je varno pristal z letalom Boeing 737 MAX-9 po izpadu vratne plošče, toži Boeing za 10 milijonov dolarjev. Trdi, da ga je Boeing neupravičeno obtožil za incident, čeprav je NTSB ugotovil, da so manjkali vijaki. Fisher meni, da je Boeing poskušal preložiti odgovornost, kljub pohvalam za njegovo herojsko dejanje.

Valérie Niquet, strokovnjakinja za azijska vprašanja pri francoski Fundaciji za strateške raziskave (FRS), je v prispevku za časnik Le Monde izpostavila nevarnost kitajskih vojaških dejavnosti v okolici Tajvana. Po njenih navedbah Kitajska s pogostimi vojaškimi vajami, vključno z nedavnimi manevri decembra 2025, načrtno izvaja pritisk, s katerim želi izčrpati voljo do upora tako na Tajvanu kot pri njegovih mednarodnih partnerjih. Niquettova opozarja, da Kitajska ne potrebuje neposredne invazije za dosego svojih ciljev, saj lahko z blokado zračnega in pomorskega prostora dejansko povzroči gospodarsko ter politično hromitev otoka. Takšna strategija "zadušitve" brez odkritega spopada predstavlja nov izziv za stabilnost v regiji. Strokovnjakinja poudarja, da nenehni vojaški manevri služijo kot psihološko orožje, ki postopoma zmanjšuje pripravljenost zaveznikov na posredovanje in ustvarja občutek neizbežnosti kitajske prevlade.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Indija je 1. januarja 2024 uradno uvedla novo kategorijo elektronskih poslovnih vizumov, imenovano e-B-4, ki je specifično namenjena kitajskim poslovnežem in strokovnjakom. Nova uredba omogoča lažji prihod kitajskih državljanov v državo za namene namestitve in zagona industrijske opreme, nadzora kakovosti, vzdrževanja, oblikovanja obratov ter usposabljanja kadrov. Postopek pridobitve vizuma se po novem v celoti izvaja prek spleta, kar pomeni, da vlagateljem ni več treba obiskovati veleposlaništva ali posrednikov. Po navedbah indijskega veleposlaništva v Pekingu bo postopek izdaje vizuma trajal od 45 do 50 dni, dovoljeno obdobje bivanja v Indiji pa znaša do šest mesecev. Ukrep je bil sprejet zaradi naraščajočega povpraševanja po poslovnih vizumih, hkrati pa indijskim podjetjem omogoča, da lažje povabijo kitajske strokovnjake za ključne tehnične in vodstvene naloge. Indijska podjetja, ki želijo povabiti kitajske državljane, se morajo predhodno registrirati v sistemu, kar dodatno formalizira in nadzoruje pretok strokovnega kadra med državama.

Cai Qi, sekretar sekretariata centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, je na nacionalni konferenci vodij propagandnih oddelkov pozval k okrepljenemu usmerjanju javnega mnenja in poudarjanju gospodarskih tem. V svojem nagovoru je izpostavil potrebo po vztrajni uporabi misli Xi Jinpinga za doseganje enotnosti v stranki in med prebivalstvom. Po njegovih navodilih morajo propagandni organi inovativne teorije stranke uporabiti za 'oborožitev celotne partije in izobraževanje ljudstva'. Poseben poudarek v prihodnjem obdobju bo namenjen poročanju o gospodarstvu, kar kaže na prizadevanja Pekinga za stabilizacijo domačega in mednarodnega zaupanja v kitajski gospodarski model. Cai je poudaril, da je treba novice in javno mnenje aktivno usmerjati, hkrati pa krepiti odzivnost na morebitna kritična razpoloženja v javnosti. Ta strategija odraža širši trend kitajske politike, ki pod vodstvom predsednika Xija vse močneje integrira ideološko delo v vse sfere javnega življenja, vključno s finančnim in gospodarskim sektorjem.

Kitajska centralna komisija za disciplinski nadzor in državna nadzorna komisija sta objavili, da so uvedli uradno preiskavo proti Tianu Xuebinu, nekdanjemu podpredsedniku ministrstva za vodne vire in članu vodstvene partijske skupine. Tian je osumljen resnih kršitev discipline in zakonodaje, kar je v kitajskem političnem besednjaku pogosto evfemizem za korupcijo. Gre za odmeven primer, saj je Tian v preteklosti deloval kot sekretar nekdanjega kitajskega premierja Wen Jiabaa. Po poročanju hongkonških medijev Tian Xuebin predstavlja prvo visoko pozicionirano tarčo protikorupcijske kampanje v letu 2026, ki so jo kitajske oblasti označile za »prvega tigra«. Preiskava odraža nadaljevanje ostrega boja predsednika Xi Jinpinga proti korupciji znotraj partijskih vrst, ki ne prizanaša niti posameznikom, tesno povezanim s prejšnjimi generacijami kitajskega vodstva. Tian je trenutno v postopku disciplinskega pregleda in nadzorne preiskave, podrobnosti o specifičnih dejanjih pa oblasti javnosti še niso razkrile.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Svetovni avtomobilski trg je v letu 2025 zabeležil opazno rast, ki so jo poganjali predvsem prodajni uspehi električnih vozil in vse večja prisotnost kitajskih proizvajalcev. V Združenem kraljestvu je prodaja prvič po letu 2019 presegla mejo dveh milijonov vozil, k čemur je pomembno prispeval 9,7-odstotni tržni delež kitajskih znamk. Skoraj četrtino vseh novih registracij v državi so predstavljala baterijska električna vozila (BEV), kar pomeni skoraj pol milijona novih enot na cestah. Podoben trend so zabeležili v Sloveniji, kjer se je prodaja novih vozil povečala za 8,5 odstotka, tržni delež električnih vozil pa je prvič presegel deset odstotkov. Kljub rasti se proizvajalci spopadajo z upadanjem splošnega povpraševanja po električnih vozilih, kar je nekatere prisililo v drastično zniževanje cen. Znamka Fiat je v okviru skupine Stellantis cene svojih električnih modelov, kot sta 500e in 600e, znižala za do 4.000 funtov, da bi dosegla cenovno pariteto s hibridnimi različicami. Ameriški Lucid je sicer povečal dobave za 55 odstotkov in dosegel revidirane cilje, vendar se je moral spopasti s težavami v dobavni verigi pri novem modelu Gravity ter zmanjševanjem zveznih spodbud za potrošnike. Južnokorejska velikana Hyundai in Kia sta za leto 2026 napovedala ambiciozen cilj prodaje 7,5 milijona vozil po vsem svetu. Strategija temelji na prilagodljivem pristopu k elektrifikaciji in uvajanju novih okolju prijaznih modelov, prilagojenih regionalnim zahtevam. Medtem se v politiki krepijo pritiski za revizijo zakonodaje; britanski avtomobilski sektor poziva vlado k omilitvi načrtovane prepovedi prodaje bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030, po vzoru Evropske komisije, ki je svoje cilje za leto 2035 že nekoliko razrahljala.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v Pekingu sprejel irskega premierja Micheala Martina, s katerim sta razpravljala o poglobitvi strateških in gospodarskih vezi med državama. Ši je poudaril pripravljenost Kitajske na krepitev strateške komunikacije z Irsko, kar bi po njegovih besedah okrepilo politično zaupanje in razširilo pragmatično sodelovanje v korist obeh narodov. Kitajski voditelj je srečanje označil kot priložnost za dodatno spodbudo odnosom med Kitajsko in Evropsko unijo. Irski premier Martin, ki je prvi Taoiseach na obisku v Pekingu po daljšem obdobju, se je s kitajskim kolegom zavzel za odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in obojestranskih koristih. Srečanje v Veliki dvorani ljudstva je bilo osredotočeno na iskanje skupnih točk pri reševanju globalnih vprašanj in gospodarski rasti. Voditelja sta poudarila, da sta stabilnost in predvidljivost ključni za dolgoročno partnerstvo med Dublinom in Pekingom, kar vključuje tudi širjenje praktičnega sodelovanja na področju trgovine in tehnologije.

Delegacija desetih članov Evropskega parlamenta je pod vodstvom predsednika skupine prijateljstva s Tajvanom, Michaela Gahlerja, prispela na večdnevni obisk v Tajpej. Obisk, ki poteka med 4. in 9. januarjem, predstavlja prvo tovrstno misijo evropskih poslancev v letu 2026. Glavni namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področjih boja proti dezinformacijam, kibernetskim napadom ter krepitve vsesplošne obrambne odpornosti družbe. Evropski poslanci se bodo med bivanjem srečali s tajvanskim predsednikom Lai Ching-tejem in obiskali različne vladne resorje. Poleg uradnih srečanj v prestolnici načrtujejo tudi obisk otoka Kinmen, ki leži v neposredni bližini kitajske obale in predstavlja strateško točko v tajvanskih obrambnih prizadevanjih. Tajvansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo obisk služil kot platforma za izmenjavo strokovnih mnenj o hibridnih grožnjah, ki so se v zadnjem obdobju znatno povečale zaradi stopnjevanja napetosti s Kitajsko.

Tajvan je v letu 2025 zabeležil dramatičen porast kibernetskih vdorov, ki so po navedbah tajvanske nacionalne varnostne agencije (NSB) izvirali predvsem s kitajske celine. Po uradnih podatkih je otok dnevno v povprečju beležil približno 2,63 milijona napadov, kar na letni ravni predstavlja več kot 960 milijonov incidentov. V primerjavi s prejšnjim letom se je intenzivnost teh dejanj povečala za šest odstotkov. NSB v svojem poročilu neposredno odgovornost pripisuje kitajski t. i. kibernetski vojski, ki sistematično cilja na tajvansko kritično infrastrukturo, vladne ustanove in tehnološki sektor. Povečanje števila napadov kaže na stopnjevanje digitalnega pritiska Pekinga na otok, ki ga Kitajska še vedno obravnava kot del svojega ozemlja. Tajvanske oblasti opozarjajo, da so ti vdori del širše strategije hibridnega vojskovanja, katere namen je destabilizacija družbe in preizkušanje obrambnih zmogljivosti otoka.

V kitajski provinci Hebei, ki obkroža prestolnico Peking, so kmečka gospodinjstva v zimskem času ostala brez ustreznega ogrevanja. Razlog za nastalo situacijo je strogo izvajanje uradne politike prehoda s premoga na zemeljski plin, ki so jo oblasti uvedle pod sloganom bitke za modro nebo, da bi zmanjšale onesnaženost zraka v prestolnici. Zaradi drastičnega povišanja stroškov ogrevanja si številni kmetje ne upajo vključiti grelnikov in raje tvegajo podhlajenje. Državna tiskovna agencija Xinhua je v nenavadni kritiki lokalne politike objavila komentar, v katerem opozarja, da okoljevarstveni cilji ne smejo biti doseženi na račun osnovnih življenjskih potreb prebivalstva. Poudarili so, da je blaginja ljudi meja, ki je ni dovoljeno prestopiti. Kljub prizadevanjem za čistejše okolje so visoki računi za energijo povzročili socialno stisko na podeželju, kjer subvencije niso zadostovale za pokritje razlike v ceni med premogom in plinom.

Irski premier Micheál Martin se je med uradnim obiskom v Pekingu sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer je poudaril nujnost ohranitve prostega trga. Srečanje se je odvilo v času zaostrenih trgovinskih odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo, ki se spopadata z uvedbo vzajemnih carin in omejitev. Gre za prvi obisk irskega predsednika vlade na Kitajskem po letu 2012. Namen petdnevnega obiska je krepitev dvostranskih vezi in poglobljen dialog o gospodarskem sodelovanju. Irska se strateško pripravlja na julijsko prevzem predsedovanja Svetu Evropske unije, kjer bo imela ključno vlogo pri oblikovanju skupne evropske politike do Kitajske. Martin je v pogovorih izpostavil, da je odprtost trgovinskih poti bistvena za stabilnost svetovnega gospodarstva, kljub političnim nesoglasjem glede subvencij in konkurenčnih pogojev.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

V Arhivu Jugoslavije v Beogradu so slovesno odprli razstavo z naslovom "Beograd – Peking, 70 let prijateljstva in sodelovanja narodov Srbije in Kitajske". Dogodek, ki sta se ga udeležila kitajski veleposlanik Li Ming in srbski zunanji minister Marko Đurić, obeležuje sedem desetletij diplomatskih vezi med državama. Razstavljeni dokumenti in gradivo pričajo o razvoju strateškega partnerstva in poglobljenem sodelovanju, ki se je krepilo skozi desetletja. Srbski zunanji minister Marko Đurić je ob odprtju izpostavil, da razstava ne predstavlja le zgodovinskega pregleda, temveč potrjuje trdno zavezništvo med narodoma. Kitajski veleposlanik Li Ming je v svojem nagovoru poudaril pomen stabilnih diplomatskih odnosov, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in gospodarski izmenjavi. Razstava v srbski prestolnici ponuja vpogled v ključne mejnike političnega, kulturnega in gospodarskega sodelovanja, ki segajo v čas nekdanje Jugoslavije in se nadaljujejo v sodobnih bilateralnih odnosih med Beogradom in Pekingom.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med srečanjem z irskim premierjem Michealom Martinom ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Xi je dejanje označil za spodkopavanje mednarodnega reda in suverenosti držav, pri čemer je poudaril, da bi morale velesile spoštovati razvojne poti drugih narodov namesto izvajanja enostranskih dejanj. Kitajska diplomacija je operacijo označila za vir nestabilnosti, hkrati pa je Peking Washington pozval k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge. Kitajsko zunanje ministrstvo je prek tiskovnega predstavnika Lin Jiana sporočilo, da Peking kljub političnemu pretresu ostaja zavezan tesnemu sodelovanju z Venezuelo, zlasti na področju izvoza nafte. Analitiki ocenjujejo, da je trenutna prioriteta Kitajske zaščita njenih obsežnih gospodarskih naložb v tej latinskoameriški državi. Dogajanje v Venezueli Kitajska izkorišča tudi za utrjevanje lastne podobe kot globalne sile, ki zagovarja stabilnost in dialog, medtem ko kritiki opozarjajo, da Peking Latinsko Ameriko uporablja kot strateško platformo za zmanjševanje vpliva Združenih držav Amerike.

Tajvanski izvršni svet je potrdil predlog sprememb zakona o odnosih s celinsko Kitajsko, ki predvideva strožji nadzor nad potovanji poslancev in lokalnih uradnikov v Ljudsko republiko Kitajsko. Ukrep, ki vključuje obvezno poročanje o potovanjih za poslance ter župane, ki so s funkcije odstopili pred manj kot tremi leti, je sprožil ostre odzive v Pekingu. Kitajski urad za zadeve Tajvana je potezo označil za oviro pri čezmorski izmenjavi, medtem ko je tajvanski Svet za celinske zadeve (MAC) pojasnil, da so omejitve nujne za preprečevanje infiltracije in kitajskega vplivanja na demokratične procese otoka. Premier Cho Jung-tai je ob tem izpostavil pomen krepitve nacionalne obrambe in pozval zakonodajno telo k čimprejšnjemu sprejetju uredbe o obrambni odpornosti. Njegov poziv prihaja v času, ko opozicijski stranki Kuomintang in ljudska stranka v parlamentu že petič blokirata obrambni proračun v vrednosti 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev. Cho je opozoril, da so nedavne kitajske vojaške vaje provokativne in da mora Tajvan nujno vlagati v lastno vojaško tehnologijo ter industrijo za zagotavljanje suverenosti.

Odbor za pravosodje in upravo tajvanskega parlamenta je včeraj obravnaval predlog zakona o političnih uradnikih in dopolnitve zakona o odnosih med prebivalci Tajvana in celinske Kitajske. Zakonodajne spremembe, ki jih je predlagal tajvanski izvršni svet, predvidevajo strožji nadzor nad potovanji javnih uslužbencev in nekdanjih visokih uradnikov na celinsko Kitajsko. Cilj reforme je preprečiti dejavnosti, ki bi lahko škodovale nacionalnemu dostojanstvu in varnosti države, vključno z udeležbo na političnih dogodkih v organizaciji Pekinga. Med parlamentarno razpravo so se pojavili ostri spori glede nadzora nad delom visokih funkcionarjev. Poslanec Huang Kuo-chang iz stranke NPP je izrazil dvom o zakonitosti dolgotrajne odsotnosti predsednice nadzornega sveta Chen Chu, ki naj bi bila z dela odsotna več kot leto dni. Hkrati je opozicijska poslanka Weng Hsiao-ling iz stranke Kuomintang kritizirala Izpitni svet (Examination Yuan) zaradi domnevne opustitve dolžnosti in nepripravljenosti na prevzem nadzornih funkcij nad izvršno vejo oblasti. Peking se je na predlagane ukrepe odzval s kritiko, češ da gre za obliko "zelenega terorja" in avtoritarnosti vladajoče Demokratske napredne stranke.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Friedrich Merz načrtuje potovanje v Peking v prvih treh mesecih novega leta. Pred kratkim je bil tam zunanji minister in ima nekaj nasvetov.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je dejanja Washingtona označil za grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Predstavnik ministrstva je poudaril, da je Kitajska globoko pretresena nad uporabo sile proti suvereni državi in njenemu voditelju. Kitajske oblasti so v svojem odzivu pozvale Združene države Amerike k spoštovanju mednarodnih norm in prenehanju enostranskih vojaških akcij. Po navedbah kitajske diplomacije takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in postavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Uradni Peking je v svojem sporočilu prek družbenih omrežij še izpostavil, da kategorično zavrača kakršno koli obliko nasilnega poseganja v notranje zadeve neodvisnih držav.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo ostro zahtevalo, da Združene države Amerike nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Zahteva je sledila ameriški operaciji v Caracasu, med katero so Madura aretirali in prepeljali v zapor v New Yorku. Kitajske oblasti so v uradni izjavi poudarile, da morajo ZDA zagotoviti osebno varnost pridržanih ter prenehati s poskusi strmoglavljenja venezuelske vlade. Peking je ameriško dejanje označil za očitno kršitev mednarodnega prava in ustaljenih mednarodnih norm. Medtem ko so ZDA napovedale namero o upravljanju prehodnega obdobja v Venezueli, se je na dogajanje odzvala tudi Kolumbija, ki je zaradi nastalih razmer zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Incident predstavlja drastično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom ter poglablja geopolitične napetosti med velesilami.

Pakistan in Kitajska sta po zaključku sedmega kroga strateškega dialoga zunanjih ministrov v Pekingu izdala skupno izjavo, v kateri sta pozvala k vidnejšim in preverljivim ukrepom za uničenje terorističnih organizacij s sedežem v Afganistanu. Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar in njegov kitajski koleg Wang Yi sta poudarila, da te skupine predstavljajo resno grožnjo regionalni in svetovni varnosti. Državi sta od afganistanskih oblasti zahtevali, da preprečijo uporabo svojega ozemlja za militantne dejavnosti proti drugim državam. Strani sta se dogovorili o tesnem sodelovanju pri reševanju afganistanskega vprašanja in pozvali mednarodno skupnost h krepitvi pritiska na tamkajšnjo vlado za oblikovanje vključujočega političnega okvira. Kitajska stran je ob tem pohvalila prizadevanja Islamabada pri boju proti terorizmu in zaščiti varnosti v regiji. Poziv prihaja v času povečanih napetosti, ko se Afganistan sooča z obtožbami o nudenju zatočišča skrajnim skupinam, kar vpliva na stabilnost sosednjih držav in varnost kitajskih investicij v okviru gospodarskega koridorja.

Ruska vojska je po navedbah Moskve prevzela popoln nadzor nad strateškim mestom Kupjansk v regiji Harkov, potem ko so v zadnjih dneh odbili več ukrajinskih protinapadov. Ruske sile so ob tem izvedle obsežne napade z visokotehnološkim orožjem, vključno s hipersoničnimi raketami Kinžal, na ukrajinsko energetsko in vojaško infrastrukturo. Moskva operacijo označuje kot odgovor na ukrajinske napade na civilne cilje na ruskem ozemlju. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje v Venezueli, ki so ga po njegovih besedah uporabljali za tihotapljenje drog. Gre za prvi priznani ameriški kopenski poseg v Venezueli po začetku kampanje pritiska na vlado Nicolása Madura. Trump ni razkril, katera agencija je operacijo izvedla, je pa poudaril, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc. Na diplomatski ravni je Trump izrazil močno ogorčenje nad poskusom ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da je prestregla 91 kamikaze dronov, incident pa označuje za teroristično dejanje, ki bo vplivalo na mirovna pogajanja. Kitajska vojska je medtem okrepila svojo prisotnost okoli Tajvana z drugim dnem vojaških vaj, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom in simulacijo blokade ključnih pristanišč.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.