Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih.
Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.
Izjave
"Zelo pomembna strategija je ohraniti ali razširiti močno in zanesljivo jedrsko odvračanje."
Kim Džong Un
"Trgi morda trenutno ostajajo mirni, vendar se geopolitika odločno vrača na voznikov sedež."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost svetovnih energetskih trgov, saj Venezuela razpolaga z največjimi zalogami nafte, kar vpliva na cene energentov v Evropski uniji in s tem v Sloveniji. Poleg tega destabilizacija in odzivi jedrskih sil, kot je Severna Koreja, povečujejo tveganja za globalno varnost, kjer Slovenija nastopa kot članica zveze NATO in nestalna članica Varnostnega sveta ZN.
Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo.
Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.
Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zatrdil, da je njegova država jamstvo za varnost na celotnem ameriškem kontinentu. To izjavo je podal po ponovni kritiki vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju, ki jo je označil za nesorazmerno in nepotrebno agresijo. Maduro je poudaril, da je bila Venezuela v zadnjih 22 tednih tarča groženj in napadov s strani imperializma.
Nicolás Maduro je izjavil, da ima Venezuela 5.000 prenosnih protiletalskih raket zemlja-zrak ruske izdelave, namenjenih obrambi pred ameriškimi silami, ki so nameščene na Karibih.
Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'.
Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.
Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona.
Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost svetovnih energetskih trgov, saj Venezuela razpolaga z največjimi zalogami nafte, kar vpliva na cene energentov v Evropski uniji in s tem v Sloveniji. Poleg tega destabilizacija in odzivi jedrskih sil, kot je Severna Koreja, povečujejo tveganja za globalno varnost, kjer Slovenija nastopa kot članica zveze NATO in nestalna članica Varnostnega sveta ZN.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.