Kitajska zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolasa Madura

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegove soproge. Peking trdi, da je bila njuna aretacija izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom, ter vztraja, da morajo ZDA situacijo v Venezueli urejati izključno preko dialoga in pogajanj. Kitajska vlada je v svoji izjavi, objavljeni na uradni spletni strani ministrstva, poudarila nujnost spoštovanja suverenosti držav in obsodila enostranske ukrepe Washingtona. Po mnenju Pekinga aretacija predstavlja nevarno kršitev diplomatskih standardov, ki bi lahko dodatno destabilizirala razmere v regiji Latinske Amerike. Kitajska diplomacija ob tem poziva k mirnemu reševanju sporov in opozarja na pomen vzpostavitve političnega procesa brez zunanjega vmešavanja.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru od vlade Združenih držav Amerike zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguezova je v svojem nastopu na državni televiziji poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik države, in opozorila, da Venezuela ne bo postala ameriška kolonija. Njen odziv sledi potrditvi njegovega zajetja s strani ameriških sil, kar je povzročilo globoko politično krizo v tej južnoameriški državi. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je govoril o prihodnjem upravljanju Venezuele in dostopu do njenih naftnih zalog. Trump je omenil tudi predhodne pogovore z Delcy Rodríguez in svetovalcem za nacionalno varnost Marcom Rubiem, pri čemer je namigoval na pripravljenost podpredsednice na sodelovanje. Rodríguezova je te navedbe zavrnila in vztrajala pri suverenosti države ter zahtevala dokaze o zdravstvenem stanju in varnosti pridržanega predsednika. Dogajanje v Venezueli ostaja negotovo, saj opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado aretacijo vidi kot priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve in kazenski pregon Madura zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti.