Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih.
Kronologija dogodkov
4. jan. 2026 :Zajetje in aretacija Nicolása Madura v Caracasu.Ameriške posebne enote, vključno z Delta Force, so v obsežni vojaški operaciji v venezuelski prestolnici zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v zvezni pripor v New Yorku, Trumpova administracija pa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu.
18. dec. 2025 :Ruska opozorila pred usodno napako v Venezueli.Moskva je Združene države Amerike pozvala k zadržanosti in opozorila, da bi bilo vojaško posredovanje proti Madurovemu režimu usodna napaka. Brazilija in Mehika sta neuspešno ponudili mediacijo, da bi preprečili oborožen konflikt v regiji.
11. okt. 2025 :Razprava v ZN o ameriških napadih v Karibih.Varnostni svet ZN je obravnaval ameriške vojaške napade na plovila ob venezuelski obali, ki so terjali več življenj. Rusija in Kitajska sta že takrat podprli Venezuelo v obsodbi ameriških dejanj, ki so jih ZDA označile za protidrogovne operacije.
10. sep. 2025 :Zaostrovanje retorike in grožnje z bombardiranjem.ZDA so pod vodstvom Donalda Trumpa odkrito začele razmišljati o vojaškem posredovanju in bombardiranju ciljev v Venezueli. Maduro je v odziv na te grožnje napovedal oborožen odpor in pozval k latinskoameriški enotnosti.
27. avg. 2025 :Povečana prisotnost ameriške mornarice v Karibih.ZDA so v bližino Venezuele napotile vojne ladje in podmornice, kar je Caracas označil za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnih sporazumov. Washington je premike vojske utemeljil z okrepitvijo boja proti trgovini z drogami.
Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.
Izjave
"Združene države niso v vojni z Venezuelo, ampak so izvedle ciljno usmerjeno operacijo za prijetje narkoterorista."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli in neposredno ameriško vojaško posredovanje močno vplivata na globalno politično stabilnost in varnostno arhitekturo, ki ji pripada tudi Slovenija kot članica EU in NATO. Zaostrovanje odnosov med velesilami (ZDA, Rusija, Kitajska) v Varnostnem svetu ZN neposredno vpliva na slovenske zunanjepolitične prioritete in multilateralno sodelovanje. Vsaka večja destabilizacija naftnega trga, ki bi sledila konfliktu v Venezueli, bi lahko vplivala tudi na energetske cene v Sloveniji.
Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN Združene države Amerike obtožil "kavbojskega" pristopa do Venezuele. Nebenzja je blokado venezuelske obale označil za dejanje agresije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je izrazil zaskrbljenost glede dogajanja v Venezueli.
Rusija je Združene države pozvala, naj se v zaostrenih odnosih z Venezuelo izognejo »usodni napaki«. Moskva je pozvala k zadržanosti in izrazila podporo oblasti v Caracasu, s katerimi je v stalnem stiku.
Varnostni svet Združenih narodov bo predvidoma glasoval o resoluciji, ki potrjuje mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Rusija je vložila svoj predlog resolucije, ki vključuje načelo rešitve dveh držav.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku poudarila, da se mora vojna v Ukrajini končati. Pozvala je Rusijo, naj sprejme brezpogojno premirje, s katerim se je Ukrajina po njenih besedah strinjala že pred meseci. Zasedanje so sklicale evropske članice Varnostnega sveta ZN in Južna Koreja.
Varnostni svet Združenih narodov je potrdil ameriški predlog resolucije, ki podpira mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje spora v Gazi. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, Kitajska in Rusija pa sta se glasovanja vzdržali. Načrt predvideva ustanovitev mednarodnega odbora za mir pod Trumpovim vodstvom, mednarodne stabilizacijske sile in nakazuje možnost ustanovitve samostojne palestinske države.
Venezuela je preko svojega zunanjega ministra Yvana Gila pozvala Varnostni svet ZN, naj obsodi ZDA zaradi zaplembe venezuelskega naftnega tankerja. V pismu predsedniku Varnostnega sveta ZN je Gil zahteval, da ZN javno obsodi piratstvo ZDA in zahteva od Washingtona, da nemudoma izpusti posadko in vrne ukradeno nafto.
Dogajanje v Venezueli in neposredno ameriško vojaško posredovanje močno vplivata na globalno politično stabilnost in varnostno arhitekturo, ki ji pripada tudi Slovenija kot članica EU in NATO. Zaostrovanje odnosov med velesilami (ZDA, Rusija, Kitajska) v Varnostnem svetu ZN neposredno vpliva na slovenske zunanjepolitične prioritete in multilateralno sodelovanje. Vsaka večja destabilizacija naftnega trga, ki bi sledila konfliktu v Venezueli, bi lahko vplivala tudi na energetske cene v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.