Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Evropska komisija ni obsodila ponovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije, kljub naraščajočemu mednarodnemu nasprotovanju. Vodja grenlandske vlade je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da je čas za konec "fantazij o aneksiji", medtem ko so evropske zaveznice Danske izpostavile, da morajo o prihodnosti arktičnega otoka odločati njegovi prebivalci sami. Vrh EU se je tako izognil neposredni konfrontaciji z Belo hišo, čeprav Trumpove ambicije v regiji povzročajo precejšnjo politično negotovost. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Trump ponovil svoje stališče o strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, kar je neposredno zavrnil København. Diplomatski pritisk se je povečal tudi zaradi drugih geopolitičnih dogodkov, vključno z razmerami v Venezueli, vendar Bruselj ostaja previden pri uradnem komentiranju ozemeljskih ambicij Washingtona. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka v arktični strategiji, kjer se križajo interesi velesil glede naravnih virov in varnostnih vprašanj.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Donald Trump je sprožil vojaški napad na Venezuelo, vključno z bombardiranjem Caracasa in zajetjem predsednika Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v zapor v Brooklynu. Nobelova nagrajenka je podprla Trumpovo 'pogumno' potezo, a opozorila na novega začasnega voditelja, ki ga podpira Trump. Trumpovi podporniki so bili navdušeni nad napadom. Medtem je Björk pozvala k neodvisnosti Grenlandije, medtem ko se je Trumpova obsedenost z prevzemom Grenlandije nadaljevala.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odločno odzvala na ponovne izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o interesu Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da razprava o ameriški nadvladi nad tem avtonomnim danskim ozemljem nima nikakršnega smisla in da takšni predlogi ne koristijo medsebojnim odnosom. Njen odziv sledi Trumpovim besedam, ki so nakazovale, da bi ZDA potrebovale Grenlandijo zaradi strateških interesov. Ob tem je danska vlada prejela močno diplomatsko podporo sosednje Švedske. Švedski premier Ulf Kristersson je javno podprl dansko stališče in na družbenem omrežju X zapisal, da Švedska v celoti stoji ob strani svoji sosedi. Sporazum o statusu Grenlandije ostaja nespremenjen, danski politični vrh pa poudarja, da otok ni naprodaj, s čimer se spopadajo z diplomatskimi pritiski, ki prihajajo iz Washingtona.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovila svoje opozorilo, da bi morebitna invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila konec zveze NATO. Njene izjave so odziv na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad tem danskim ozemljem.

Ameriške vojne ladje se približujejo vodam Venezuele v južnem Karibskem morju, kar je del prizadevanj administracije Donalda Trumpa za okrepitev boja proti trgovini z drogami. Mobiliziranih je več deset tisoč vojakov. Reuters, Al Jazeera in France 24 poročajo o tem dogodku.

ZDA so pod vodstvom Donalda Trumpa podvojile carine na številne indijske izdelke, dosegle so 50 %, kot kazen za nakup ruske nafte. Finančni minister ZDA je izjavil, da bi lahko Trumpove carine prinesle več kot 500 milijard dolarjev prihodkov letno in tako preoblikovale napovedi primanjkljaja. Hkrati trgi pozorno spremljajo in ocenjujejo vse večji Trumpov vpliv na ameriško centralno banko (FED). Visoki uradnik EU je priznal, da je popustil Trumpu v trgovinskih pogajanjih.

Po napadu na Venezuelo je Donald Trump nakazal, da bi lahko sledile še druge vojaške intervencije. Demokrati so hitro obsodili Trumpovo operacijo zajetja Nicolása Madura in jo označili za odvračanje pozornosti.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki bodo poimenovane "Trump-razred" in naj bi bile del prenovljene "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo te ladje zagotovile prevlado ameriške mornarice in okrepile ameriško ladjedelništvo, čeprav so strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti te naložbe glede na trenutne grožnje.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po francosko-nemškem vrhu o Ukrajini, ki je decembra 2025 potekal v Bruslju, se je pojavil dvom o politični sposobnosti nemškega kanclerja Friedricha Merza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Razkol v Evropi po vrhu je očiten.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Nekdanji direktor Cie John Brennan je zahteval, da se sodnik, imenovan s strani Trumpa, izloči iz njegovega primera. Hkrati se pojavljajo dokazi, ki bi lahko spodkopali Trumpovo prizadevanje za odvzem državljanstva po rojstvu otrokom priseljencev, pri čemer nova študija zavrača Trumpove trditve v zvezi s tem.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegovem prihodu v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami, so se pojavile ostre kritike Trumpove administracije. Robert Reich je Trumpovo ravnanje označil za 'očitno nezakonitost', ki ogroža civilizacijo. Strokovnjaki so izpostavili, da ima Trump kratek plan za Venezuelo, a da ustvarja nov kaos. Poudarili so, da je nafta ključni dejavnik v ameriškem napadu na Venezuelo. Razširile so se kritike, ki ZDA prikazujejo kot glavnega negativca v dogajanjih od Gaze do Venezuele. Hkrati se pojavljajo vprašanja o tem, ali ima Amerika nadzor nad situacijo ali ne.

Več kot 350 grenlandskih domorodnih žensk in deklet, nekatere stare celo 12 let ali manj, je poročalo, da so jih danske zdravstvene oblasti prisilno kontraceptivirale. Primeri segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Lani je skoraj 150 žensk Inuitov vložilo tožbo proti Danski in odškodninske zahtevke proti njenemu ministrstvu za zdravje, izsledke pa je objavila neodvisna preiskava.

Danske oblasti so mladi materi z Grenlanda, Ivani Nikolini Bronlund, odvzele novorojenčka le eno uro po porodu. Razlog za odvzem naj bi bil, po navedbah oblasti, da mati "ni dovolj Grenlandka". Kljub zakonski prepovedi uporabe spornih psihometričnih testov na ljudeh z Grenlanda, je bil ta test uporabljen, kar je povzročilo veliko razočaranje pri materi, ki lahko sedaj svojega otroka vidi le za eno uro naenkrat.

Ameriške vojne ladje se približujejo vodam Venezuele v južnem Karibskem morju, kar je del prizadevanj administracije Donalda Trumpa za okrepitev boja proti trgovini z drogami. Mobiliziranih je več deset tisoč vojakov. Reuters, Al Jazeera in France 24 poročajo o tem dogodku.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti in imenoval posebnega odposlanca za to območje. Vodstvo Grenlandije je izjavilo, da imenovanje odposlanca ne spreminja ničesar v zvezi z njihovim ozemljem. Poudarili so, da ZDA ne morejo priključiti druge države, niti z argumenti o mednarodni varnosti.

Po francosko-nemškem vrhu o Ukrajini, ki je decembra 2025 potekal v Bruslju, se je pojavil dvom o politični sposobnosti nemškega kanclerja Friedricha Merza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Razkol v Evropi po vrhu je očiten.

Trumpova administracija je odpoklicala skoraj 30 kariernih diplomatov z ambasadorskih in drugih visokih položajev v tujini. Sindikat, ki zastopa ameriške diplomate, je izrazil zaskrbljenost zaradi tega procesa, ki bi lahko spolitiziral zunanjo službo. Med odpoklicanimi diplomati so tudi tisti, ki jih je imenoval Biden.

Danska bo izplačala odškodnine tisočim domorodnim ženskam in dekletom na Grenlandiji, ki so jim zdravstvene oblasti desetletja, začenši v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, vsiljevale kontracepcijo. Dansko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da se bodo ženske, ki so jim med letoma 1960 in 1991 brez njihove vednosti ali soglasja dajali kontracepcijska sredstva, lahko prijavile za individualna izplačila v višini 300.000 danskih kron (približno 46.000 ameriških dolarjev) od naslednjega aprila. Ocenjujejo, da bi lahko bilo do odškodnine upravičenih 4.500 žensk. Neodvisna preiskava je pokazala, da je več kot 350 grenlandskih domorodnih žensk in deklet, vključno z nekaterimi, ki so bile stare 12 let ali manj, poročalo, da so jim prisilno dajali kontracepcijo. Grenlandija je sicer polavtonomno ozemlje Danske.

Številne Grenlandske ženske in dekleta bodo prejele finančno nadomestilo od Danske, ker so jim v preteklosti brez njihove privolitve vstavili spirale.

Ameriške vojne ladje se približujejo vodam Venezuele v južnem Karibskem morju, kar je del prizadevanj administracije Donalda Trumpa za okrepitev boja proti trgovini z drogami. Mobiliziranih je več deset tisoč vojakov. Reuters, Al Jazeera in France 24 poročajo o tem dogodku.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Nekdanji direktor Cie John Brennan je zahteval, da se sodnik, imenovan s strani Trumpa, izloči iz njegovega primera. Hkrati se pojavljajo dokazi, ki bi lahko spodkopali Trumpovo prizadevanje za odvzem državljanstva po rojstvu otrokom priseljencev, pri čemer nova študija zavrača Trumpove trditve v zvezi s tem.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Administracija Donalda Trumpa je povzročila različne odzive in napetosti. Zvezne države z demokratičnim vodstvom so se uprle zmanjšanju sredstev za javno zdravje, medtem ko so se pojavile kritike zaradi domnevnega ignoriranja strokovnjakov. V Washingtonu so protesti in napetosti zaradi prisotnosti zveznih sil, v Chicagu pa načrtujejo uporabo mornariške baze za potrebe imigracijskih agentov. Republikanci so začeli preiskavo o domnevnem antisemitizmu na kalifornijskih medicinskih šolah. V Franciji so bolnišnice prejele navodila za pripravo na morebitni val ranjencev v primeru obsežnega konflikta v Evropi, medtem ko so v ZDA zaposleni pri FEMA protestirali zaradi zmanjševanja števila zaposlenih in sprememb politik.

Po poročilih o streljanju na konservativnega komentatorja Charlieja Kirka v Utahu, so se zbrali protestniki in podporniki na knjižnem dogodku sodnice Vrhovnega sodišča ZDA Amy Coney Barrett v predsedniški knjižnici Richarda Nixona, da bi izrazili svoje reakcije. Medtem je senatorka iz Massachusettsa, Elizabeth Warren, sprožila polemike z omembo dogodkov 6. januarja 2021 v odzivu na ta incident.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po poročilih o streljanju na konservativnega komentatorja Charlieja Kirka v Utahu, so se zbrali protestniki in podporniki na knjižnem dogodku sodnice Vrhovnega sodišča ZDA Amy Coney Barrett v predsedniški knjižnici Richarda Nixona, da bi izrazili svoje reakcije. Medtem je senatorka iz Massachusettsa, Elizabeth Warren, sprožila polemike z omembo dogodkov 6. januarja 2021 v odzivu na ta incident.

Administracija Donalda Trumpa je povzročila različne odzive in napetosti. Zvezne države z demokratičnim vodstvom so se uprle zmanjšanju sredstev za javno zdravje, medtem ko so se pojavile kritike zaradi domnevnega ignoriranja strokovnjakov. V Washingtonu so protesti in napetosti zaradi prisotnosti zveznih sil, v Chicagu pa načrtujejo uporabo mornariške baze za potrebe imigracijskih agentov. Republikanci so začeli preiskavo o domnevnem antisemitizmu na kalifornijskih medicinskih šolah. V Franciji so bolnišnice prejele navodila za pripravo na morebitni val ranjencev v primeru obsežnega konflikta v Evropi, medtem ko so v ZDA zaposleni pri FEMA protestirali zaradi zmanjševanja števila zaposlenih in sprememb politik.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Novi posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, je izrazil željo, da bi Grenlandija postala del ZDA. Ta izjava je sprožila ogorčenje na Danskem, ki nadzoruje avtonomni otok. Danski zunanji minister je izrazil globoko nejevoljo.

Podjetje Amaroq Ltd., rudarsko podjetje s sedežem v Grenlandiji, je objavilo odkritje redkih zemeljskih elementov v površinskih vzorcih v Južni Grenlandiji. Identifikacija je bila izvedena v konvencionalnih redkih elementih.