Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izpostavil nujnost ameriške prisotnosti na Grenlandiji, pri čemer je poudaril, da Združene države Amerike otok potrebujejo predvsem zaradi nacionalne varnosti in ne zaradi naravnih virov. V izjavi na letalu Air Force One je v sproščenem vzdušju ocenil, da Danska ne zmore ustrezno braniti tega avtonomnega ozemlja. Trump se je ob tem pošalil na račun nedavne okrepitve danskega obrambnega sistema, ko je dejal, da so obrambo okrepili zgolj z novimi pasjimi vpregami, kar je sprožilo smeh med prisotnimi. Čeprav Trump ni podal konkretnih odgovorov o morebitnih takojšnjih ukrepih glede priključitve ali nakupa otoka, njegove poteze kažejo na dolgoročno strategijo. Prizadevanja za prevzem nadzora nad Grenlandijo so se stopnjevala po decembrskem imenovanju posebnega odposlanca, kar je povzročilo precejšnje diplomatske napetosti med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko danska stran in Evropska unija odločno nasprotujeta kakršnim koli pogovorom o prodaji ozemlja, Trump vztraja pri tezi, da je Grenlandija ključna za strateške interese ZDA v arktični regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatske napetosti z napovedjo, da nameravajo Združene države Amerike v približno dveh mesecih prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Kot razlog za takšno potezo je Trump navedel potrebe ameriške nacionalne varnosti, kar pa je naletelo na oster odpor danske vlade in lokalnih oblasti na otoku. Danska premierka je predsednika pozvala, naj nemudoma preneha z grožnjami o aneksiji, ter poudarila, da ozemlje ni naprodaj. Francija je ob tem že izrazila polno solidarnost z Dansko in opozorila, da spreminjanje meja s silo v sodobnem svetu ni dopustno. Poleg ozemeljskih pretenzij na severu je Trump zaostril tudi retoriko do Teherana. Iranskim oblastem je zagrozil s silovitim vojaškim odgovorom, če bi med trenutnimi protesti v državi prišlo do ubojev demonstrantov. Dogajanje sledi nedavnim ameriškim vojaškim in političnim akcijam v Latinski Ameriki, kjer je Trumpova administracija po lastnih navedbah prevzela nadzor nad Venezuelo in tamkajšnjim predsednikom Nicolásom Madurom. Ta serija agresivnih zunanjepolitičnih potez kaže na znatno zaostritev ameriške doktrine pri uveljavljanju geostrateških interesov.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem posegu v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval pritiske na več držav, vključno s Kubo, Iranom in Kolumbijo. Trump je javno izjavil, da je Kuba »pripravljena na padec«, ter hkrati zagrozil z izjemno ostrimi ukrepi proti Iranu. Njegova retorika se je razširila tudi na vprašanje Grenlandije, kar kaže na širšo strategijo uveljavljanja ameriških interesov s silo ali diplomatskim pritiskom. Zajetje venezuelskega voditelja v Caracasu je očitno služilo kot povod za novo serijo groženj v regiji in širše. Trump je dogajanje v Venezueli izkoristil za napoved neomejene vojaške prisotnosti v tej državi, obenem pa je sosednjim državam jasno sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na nove intervencije. Napetosti so se dodatno povečale po likvidaciji kubanske predsedniške garde, ki je varovala Madura, kar je Trump označil za dokaz ameriške premoči.

Danska premierka Mette Frederiksen je prejela močno diplomatsko podporo nordijskih zaveznic po svojem pozivu Združenim državam Amerike, naj prenehajo z grožnjami glede Grenlandije. Švedska, Norveška in Finska so se pridružile danski vladi pri pošiljanju jasnega sporočila novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, s čimer so poudarile enotnost regije pri vprašanju suverenosti in ozemeljske celovitosti. Ta usklajena reakcija sledi obnovljenemu ameriškemu zanimanju za nakup ali prevzem večjega vpliva nad strateško pomembnim otokom. Skandinavske države in Finska so izrazile solidarnost z Dansko, saj Trumpove napovedi razumejo kot spodkopavanje stabilnosti na Arktiki. Premierka Frederiksen je v svojih izjavah poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so kakršne koli grožnje, povezane s tem vprašanjem, nesprejemljive v odnosih med tesnimi zaveznicami v zvezi NATO. Diplomatski pritisk nordijskega bloka kaže na resnost razmer in odločnost evropskih partneric, da zaščitijo obstoječo ureditev v regiji, ki postaja vse bolj geostrateško izpostavljena zaradi podnebnih sprememb in novih plovnih poti.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo ostro pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z izjavami o morebitnem nakupu ali prevzemu Grenlandije. Odziv danske premierke je sledil objavi intervjuja v reviji The Atlantic, v katerem je Trump znova izrazil zanimanje Združenih držav Amerike za ta strateško pomemben arktični otok. Frederiksenova je v svojih izjavah poudarila, da ZDA nimajo nikakršne pravice do aneksije Grenlandije, ki uživa status avtonomnega ozemlja znotraj Kraljevine Danske. Danska vlada je v svojem nastopu odločno zavrnila kakršne koli pogovore o prodaji ozemlja, saj so tamkajšnje oblasti Grenlandijo označile za neločljiv del svoje države, ki ni na prodaj. Diplomatska napetost med državama se je povečala, saj takšne retorične poteze Washingtona v Københavnu vidijo kot nespoštljive do suverenosti danske krone in grenlandske avtonomije. Kljub tesnemu zavezništvu znotraj zveze NATO, vprašanje prihodnosti Arktike ostaja točka trenja v odnosih med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril, da Združene države Amerike zaradi potreb nacionalne varnosti nujno potrebujejo Grenlandijo. V izjavah na letalu Air Force 1 je pojasnil, da Danska ne more ustrezno poskrbeti za to avtonomno ozemlje v Arktiki. Njegove besede so sprožile oster odziv danske premierke Mette Frederiksen, ki je Washington pozvala, naj preneha z grožnjami glede otoka. Diplomatska napetost se stopnjuje v času, ko so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu. Medtem ko so Združene države prevzele začasno upravljanje Venezuele, je vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez na Donalda Trumpa naslovila javni poziv k miru in dialogu. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Južni Ameriki in sočasno vztrajanje pri ozemeljskih težnjah na severu povzročata zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpov pristop, ki temelji na uporabi vojaške moči za doseganje političnih in strateških ciljev, postal vzgled drugim avtoritarnim voditeljem po svetu.

Donald Trump je še zaostril spor z Dansko glede Grenlandije z novimi aneksionističnimi fantazijami in posmehljivimi pripombami na račun Danske. Več nordijskih držav je enotno zavrnilo ameriške zahteve.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju ponovno izpostavil strateški pomen Grenlandije za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je napovedal, da se bo vprašanju statusa otoka podrobneje posvetil v prihodnjih dvajsetih dneh, s čimer je znova odprl diplomatsko občutljivo temo, ki je že v preteklosti povzročila napetosti med Washingtonom in Københavnom. Čeprav podrobnosti o načrtovanih ukrepih niso bile razkrite, je predsednik zavrnil neposredna vprašanja o konkretnih korakih, ki jih namerava izvesti. Njegove izjave prihajajo po tem, ko je že pred časom izrazil željo po nakupu tega avtonomnega danskega ozemlja. Trump vztraja, da zanimanje ZDA ne temelji zgolj na bogatih naravnih virih oziroma mineralih, temveč predvsem na geostrateški legi, ki je ključna za ameriško nacionalno varnost v Arktični regiji. Danska vlada in lokalne grenlandske oblasti so takšne namere že večkrat odločno zavrnile, saj otok ni naprodaj, vendar Trumpove najnovejše napovedi kažejo, da ZDA od svojih načrtov ne odstopajo.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško invazijo na Venezuelo, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura. Dan po tem dogodku je Trump ponovno obudil svojo namero o priključitvi Grenlandije k ZDA. Kot glavno utemeljitev za ta korak je navedel krepitev ameriškega obrambnega sistema in strateški položaj otoka v Arktiki, ki je bogat z naravnimi viri, vključno s kritičnimi minerali. Predsednik je poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo za zagotavljanje nacionalne varnosti, kar so podprli tudi tesni sodelavci iz Bele hiše z objavami na družbenih omrežjih. Hkrati je Donald Trump ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Odzval se je na protivladne proteste v Iranu, ki so se začeli konec decembra zaradi visokih cen in hiperinflacije, kasneje pa prerasli v širše politično gibanje. Trump je iranske oblasti opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bodo varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Po navedbah ameriškega predsednika so ZDA pripravljene na takojšen napad, če bo prišlo do novih civilnih žrtev, s čimer se dodatno zaostrujejo že tako napeti odnosi med državama.

Po obsežni vojaški operaciji posebnih enot Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri so zajeli dosedanjega predsednika Nicolása Madura, je vodenje Venezuele prevzela Delcy Rodríguez. Vrhovno sodišče Venezuele je 56-letno dosedanjo podpredsednico imenovalo za začasno predsednico države. Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer se bo v ponedeljek prvič zagovarjal pred sodiščem. Obtožnica mu med drugim očita zaroto za narkoterorizem in uvoz kokaina v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sprožil val groženj tudi proti drugim državam v regiji. Posebej je izpostavil Kolumbijo in njenega predsednika Gustava Petra, ki ga je obtožil vpletenosti v trgovino s kokainom in mu napovedal skorajšnji konec dejavnosti. Poleg napetosti v Južni Ameriki je Trump ponovno obudil svoje zahteve po nakupu Grenlandije, kar je sprožilo oster odziv danske vlade, ki je ZDA pozvala k prekinitvi tovrstnih groženj. Analitiki ocenjujejo, da so glavni motivi za ameriško posredovanje v Venezueli predvsem tamkajšnje bogate zaloge nafte.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli ponovno obudil svoje ambicije po ameriškem prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo nove napetosti z Dansko. Trump je v nedeljo zvečer na krovu letala Air Force One poudaril, da so Združene države Amerike zainteresirane za otok zaradi strateške lege in nacionalne varnosti, hkrati pa je podvomil v sposobnost Danske za upravljanje tega ozemlja. Danska premierka Mette Frederiksen se je na izjave odzvala s pozivom Washingtonu, naj preneha z grožnjami o aneksiji. Sočasno se razmere v Venezueli po zajetju Nicolása Madura ne umirjajo. Trump je opozoril na možnost novega vojaškega posredovanja, če se začasna voditeljica Delcy Rodríguez ne bo podredila ameriškim zahtevam. Venezuelska opozicija pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie je sicer pozdravila Madurov padec, vendar opozarja, da normalizacija države ne bo mogoča, dokler ne bodo izpuščeni vsi politični zaporniki in dokler se v celoti ne spoštuje volja ljudstva z lanskih volitev. Ameriški uradniki so medtem razkrili, da so bili ravno Madurovi posmehljivi nastopi in ples na televiziji v času največjih pritiskov ključni dejavnik, ki je Belo hišo prepričal v nujnost neposredne vojaške akcije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na poti v Washington z letala Air Force One znova izrazil ambicijo, da bi Grenlandija postala del ozemlja Združenih držav Amerike. Svoje zahteve je utemeljil s strateškim pomenom otoka na Arktiki, ki po njegovem mnenju postaja ključen za ameriško nacionalno varnost. Trumpove izjave prihajajo v času povečanih napetosti z Dansko, saj je danska premierka predsednika že večkrat pozvala, naj preneha z ogrožanjem suverenosti njihovega avtonomnega ozemlja. Dodatno negotovost v regiji sproža nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, kar je med prebivalci in oblastmi na Grenlandiji okrepilo strah pred morebitno aneksijo. Kljub jasnim zavrnitvam iz Københavna in Nuuka Trump vztraja pri svojem načrtu, ki ga vidi kot del širše geopolitične strategije v arktični regiji. Vprašanje nadzora nad tem strateško pomembnim otokom tako ostaja ena najbolj kontroverznih točk njegove zunanje politike, ki močno vpliva na odnose s ključnimi zaveznicami v okviru zveze NATO.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil prepričanje, da Združene države Amerike za zagotavljanje nacionalne varnosti nujno potrebujejo Grenlandijo. Kot ključna razloga za tovrstne ambicije je navedel povečano grožnjo ruskih in kitajskih ladij v arktični regiji. Trump je ob tem poudaril, da Danska po njegovem mnenju ni sposobna ustrezno poskrbeti za varnost tega avtonomnega ozemlja. Do izjav je prišlo le nekaj ur po tem, ko ga je danska premierka Mette Frederiksen javno pozvala, naj preneha z grožnjami glede otoka. Besedni spor glede največjega otoka na svetu se je zaostril v času povečanih geopolitičnih napetosti, ki so sledile ameriški vojaški operaciji v Venezueli. Trumpova administracija meni, da je strateška lega Grenlandije ključna za ameriško obrambo. Kljub jasnemu nasprotovanju Kopenhagna Trump vztraja pri ideji o priključitvi oziroma nakupu otoka, kar je bila njegova želja že v prvem predsedniškem mandatu.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, ponovno usmeril svojo pozornost proti Grenlandiji. Trump je na krovu predsedniškega letala Air Force One poudaril strateški pomen otoka in izrazil zaskrbljenost zaradi vse večje prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v okoliških vodah. Po njegovih besedah so obale Grenlandije 'popolnoma prekrite' z ladjami omenjenih dveh velesil, kar po mnenju Bele hiše ogroža ameriške nacionalne interese. Danska premierka Mette Frederiksen se je na Trumpove izjave odzvala z odločnim nasprotovanjem in ameriškega predsednika pozvala, naj preneha z grožnjami o prevzemu otoka. Danska stran je poudarila, da ZDA nimajo nobene pravice do ozemlja Grenlandije, hkrati pa je izrazila zaskrbljenost nad naraščajočimi ameriškimi vojaškimi ambicijami na Arktiki. Kritiki Trumpovo zunanjo politiko, ki vključuje aretacijo tujih voditeljev in ozemeljske pretenzije, označujejo za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov, medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril strateški pomen Grenlandije za nacionalno varnost Združenih držav Amerike in potrdil svoje ambicije po pridobitvi tega avtonomnega ozemlja. V pogovoru za revijo The Atlantic je Trump izpostavil naraščajočo prisotnost Rusije in Kitajske na otoku kot ključni razlog za potrebo po ameriškem nadzoru. Pri tem je namignil, da Venezuela morda ni bila zadnja država, kjer so ZDA intervenirale, kar kaže na agresivnejšo zunanjepolitično doktrino njegove administracije. Napovedi o morebitni priključitvi so sprožile oster odpor v Köbenhavnu in Nuuku. Danska premierka Mette Frederiksen je Trumpove izjave označila za nespoštljive in poudarila, da ZDA nimajo nobene pravice do ozemlja, ki je pod dansko krono. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je pridružil kritikam in poudaril, da so Trumpove objave na družbenih omrežjih, ki prikazujejo otok z ameriško zastavo, povsem neprimerne, čeprav je hkrati miril domačo javnost, da strah pred dejansko aneksijo ni potreben.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike do Grenlandije in pozvala administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj preneha groziti svoji zgodovinski zaveznici. Napetosti so se stopnjevale, potem ko je Trump potrdil svoj interes za priključitev otoka, kar je v danski in evropski javnosti sprožilo val ogorčenja. Frederiksen je poudarila, da so kakršna koli namigovanja o prevzemu nadzora nad Grenlandijo absurdna. Strah pred ameriškim ekspanzionizmom se je močno okrepil po sobotni vojaški intervenciji v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je napovedal, da bodo ZDA državo upravljale nedoločen čas in izkoriščale njene naftne zaloge. Takšna neposredna vojaška posredovanja v Latinski Ameriki, vključno z blokadami in raketnimi napadi na tihotapce drog, so povzročila globoke politične delitve v regiji. Medtem ko nekateri desno usmerjeni voditelji v Latinski Ameriki podpirajo Trumpovo politiko dominance, kritiki opozarjajo na vrnitev v obdobje odkritega ameriškega imperializma, ki zdaj ogroža tudi evropske interese na Arktiki.

Po vojaškem posegu v Venezueli je Donald Trump poudaril, da so ZDA prevzele glavno odgovornost v državi in vodijo pogajanja z novo imenovanimi uradniki. Napovedal je tudi možnost drugega napada, če venezuelska vlada ne bo sodelovala. ZDA so za vodenje tranzicije v Venezueli izbrale Delcy Rodríguez, podpredsednico, ki je blizu naftni industriji. Prevzem Madura je razdelil regijo, pri čemer so Trumpovi zavezniki navdušeni, nasprotniki pa ogroženi.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede njegovih načrtov za Grenlandijo in Kubo. To je sledilo ameriški vojaški operaciji v Venezueli.

Danska premierka Mette Frederiksen je uradno pozvala Washington, naj nemudoma preneha z grožnjami glede prevzema Grenlandije. Odziv danske vlade je sledil izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa v pogovoru za medij The Atlantic, v katerih je izrazil prepričanje, da Združene države Amerike to ozemlje absolutno potrebujejo. Frederiksenova je poudarila, da morajo ZDA prenehati ogrožati svojo zgodovinsko zaveznico, saj Grenlandija ni naprodaj in ostaja pod dansko suverenostjo s široko avtonomijo. Napetosti med državama so se stopnjevale zaradi ponovnega ameriškega interesa po strateškem Arktičnem otoku, kar v Köbenhavnu doživljajo kot neposreden poseg v ozemeljsko celovitost. Diplomatski spor se odvija v času povečane pozornosti do ameriških dejavnosti na otoku, ki vključujejo tudi poročila o prikritih operacijah. Danska stran vztraja, da so takšni pritiski v mednarodnih odnosih med zavezniki nesprejemljivi in škodujejo medsebojnemu zaupanju znotraj zveze NATO.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti, pri čemer je izpostavil prisotnost Rusije in Kitajske na tem območju. Napovedal je, da se bo vprašanje Grenlandije obravnavalo v dveh mesecih. Danska premierka Mette Frederiksen je znova pozvala ZDA, naj prenehajo z grožnjami o aneksiji.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo ostro pozvala Združene države Amerike, naj prenehajo z grožnjami glede ozemeljske celovitosti Grenlandije. Odziv danske vlade je sledil ponovnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je poudaril, da Amerika zaradi strateških obrambnih interesov v Arktiki "nujno potrebuje" ta polavtonomni danski otok. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer so sile ZDA prijele predsednika Nicolása Madura, kar je v mednarodni javnosti sprožilo ugibanja o možnosti podobnih posegov drugod. Trumpova administracija Grenlandijo vidi kot ključno točko za krepitev ameriškega obrambnega sistema in dostop do bogatih naravnih virov, vključno z redkimi zemljami. Spor je dodatno podpihala objava svetovalke v Beli hiši Katie Miller, ki je na družbenih omrežjih delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave s pripisom "Kmalu". Danska stran takšne poteze označuje za nedopustne pritiske na zgodovinsko zaveznico, medtem ko Grenlandija in Danska vztrajata, da otok ni naprodaj in da ZDA ne morejo prevzeti nadzora nad tem ozemljem.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatsko napetost z izjavami o strateški nujnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Trump je v svojih objavah na družbenih omrežjih in javnih nastopih poudaril, da je otok ključen za ameriško nacionalno varnost, predvsem zaradi naraščajoče prisotnosti Rusije in Kitajske v arktični regiji. Po njegovih besedah Danska nima zadostnega nadzora nad območjem, ki bi lahko dolgoročno zagotavljal stabilnost regije v luči globalnih geopolitičnih premikov. Odziv Grenlandije in Danske je bil takojšen in oster. Voditelji Grenlandije so predsednika pozvali, naj preneha z namigovanji o aneksiji ali prevzemu otoka, saj Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu, da je Danska Trumpove ambicije že v preteklosti označila za absurdne, ameriški predsednik vztraja pri argumentu, da bi bil nakup otoka strateška naložba, podobna nakupu Aljaske v 19. stoletju. Spor se je dodatno zaostril po objavah ameriških vplivnežev z bližnjimi vezmi z Belo hišo, ki so na spletu podpirali tovrstne ozemeljske težnje.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v uradnem odzivu pozvala novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije. Odziv danske vlade sledi Trumpovim ponovnim izjavam, da Združene države Amerike strateški arktični otok potrebujejo za zagotavljanje lastnih obrambnih interesov. Frederiksenova je poudarila, da so takšne ideje neutemeljene in nesprejemljive, ter opozorila Washington, naj ne ogroža odnosov z zgodovinsko tesno zaveznico. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se dodatno zaostrile po seriji provokativnih objav na družbenih omrežjih s strani oseb, tesno povezanih s Trumpovo administracijo, ki so vključevale upodobitve Grenlandije v barvah ameriške zastave. Danska vlada in grenlandski voditelji so enotni v stališču, da Grenlandija ni naprodaj in da ZDA nimajo nobene pravne ali zgodovinske podlage za aneksijo tega avtonomnega ozemlja. Dogajanje predstavlja resno diplomatsko trenje znotraj zavezništva NATO, saj Trumpova administracija vprašanje Grenlandije povezuje s širšo geopolitično varnostjo na Arktiki.

Ameriški vohuni so mesece spremljali gibanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura, medtem ko so ZDA načrtovale njegovo aretacijo. Trump vztraja pri ideji ameriškega nadzora nad Grenlandijo, vendar Danska zavrača kakršnokoli razpravo o priključitvi.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil svoje ambicije po ameriški priključitvi Grenlandije, kar je povzročilo oster diplomatski odziv Danske. Napetosti so se stopnjevale po objavah na družbenih omrežjih, ki jih je sprožila Katie Miller, soproga vplivnega svetovalca v Trumpovi administraciji, v katerih je namigovala na bližajočo se priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Trump je v kasnejših izjavah potrdil svoj interes in poudaril, da Združene države Amerike Grenlandijo potrebujejo predvsem iz obrambnih in strateških razlogov. Danska vlada je v odzivu na te navedbe zahtevala spoštovanje svoje suverenosti in jasno sporočila, da Grenlandija ni naprodaj. Spor se dogaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, saj Trumpove zunanjepolitične poteze, vključno z nedavno vojaško operacijo v Venezueli, sprožajo skrbi v mednarodni skupnosti. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava odnose z zavezniki znotraj zveze NATO in vnaša negotovost v transatlantsko sodelovanje, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri politiki zagotavljanja nacionalne varnosti z razširitvijo ameriškega vpliva.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odzvala na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega zavzetja oziroma nakupa Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so tovrstne grožnje z aneksijo povsem nesprejemljive. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo nikakršne pravice do priključitve katerega koli dela danskega kraljestva, zato je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z razpravami o tej temi. Odziv danske vlade prihaja po tem, ko so v javnost prišle informacije o Trumpovem zanimanju za strateško pomemben otok, kar je sprožilo precejšnje ogorčenje v Københavnu. Premierka je izpostavila, da Grenlandija uživa avtonomijo znotraj danskega kraljestva in da so razprave o prodaji ozemlja v 21. stoletju absurde. Danska stran pričakuje, da bodo odnosi med državama ostali temelječi na spoštovanju suverenosti, ne pa na ozemeljskih težnjah.

Premierka Danske, Mette Frederiksen, je ponovila svoj poziv ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, naj preneha z grožnjami o aneksiji Grenlandije. Poleg tega je premierka Grenlandije prav tako kritizirala Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno obudil svojo namero o nakupu Grenlandije, kar je sprožilo oster odziv Danske. Trump je poudaril, da Združene države Amerike strateško potrebujejo to ozemlje, ki sicer uživa status avtonomnega dela Kraljevine Danske. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in vzpostavile vojaško prisotnost, kar kaže na agresivnejšo zunanjo politiko Washingtona na več frontah hkrati. Danska premierka Mette Frederiksen in grenlandski premier Múte Bourup Egede sta predloge o prodaji otoka kategorično zavrnila. Egede je poudaril, da Grenlandija ni naprodaj, Frederiksenova pa je Trumpove izjave označila za nesprejemljive. Kljub temu, da sta obe državi članici zveze NATO in tesni zaveznici, Trumpovo vztrajanje pri ozemeljskih težnjah v Arktiki povzroča precejšnje diplomatske napetosti. Ameriški predsednik je ob tem vzporedno stopnjeval pritiske na Venezuelo, kjer je novi vršilki dolžnosti predsednice Delcy Rodriguez zagrozil s hudimi posledicami, če ne bo upoštevala ameriških zahtev.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro zavrnila namere Združenih držav Amerike glede nakupa Grenlandije in Washington pozvala h končanju tovrstnih groženj. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje pod okriljem danskega kraljestva. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo ne pravice ne pooblastil za priključitev otoka, morebitne razprave o prodaji pa je označila za nesmiselne. Premierka je izpostavila, da Grenlandija pripada svojemu prebivalstvu, s katerim Danska ohranja močne zgodovinske in politične vezi. Odziv danske vlade sledi javno izraženemu zanimanju ameriške administracije za strateško lego otoka v Arktiki, kar je povzročilo diplomatske napetosti med dolgoletnima zaveznicama. Danska stran vztraja, da mora Arktika ostati območje mednarodnega sodelovanja in ne predmet teritorialnih teženj velesil. Frederiksenova je ob tem dodala, da so kakršna koli namigovanja o nakupu suverenega ozemlja v 21. stoletju neprimerna in v nasprotju z načeli mednarodnega prava.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro odgovorila na ponovljene izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega nakupa Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Frederiksenova je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z grožnjami o prevzemu otoka, ter poudarila, da razprave o aneksiji nimajo nikakršnega smisla. Danska vlada je jasno sporočila, da avtonomno ozemlje pod dansko krono ni naprodaj, takšne diplomatske pritiske pa označila za neprimerne. Odziv predsednice vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo Atlantic, v katerem je znova izrazil željo po strateški razširitvi ameriškega ozemlja na Arktiko. Kljub temu da so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za ta strateško pomemben otok, je trenutna danska administracija zavzela neomajno stališče pri zaščiti svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Incident je povzročil precejšnje napetosti v sicer tesnih diplomatskih odnosih med Københavnom in Washingtonom, hkrati pa je sprožil razprave o mednarodnem pravu in spoštovanju avtonomije manjših narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji Nicolása Madura napovedal neomejeno vojaško prisotnost Združenih držav Amerike v Venezueli. Trump je trenutno dogajanje primerjal s preteklimi vojaškimi posredovanji v Iraku in Afganistanu, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo ugibanja o prihodnji obliki upravljanja te južnoameriške države. Poleg Venezuele je predsednik Trump svojo pozornost usmeril tudi proti Kolumbiji, Kubi in Iranu, kjer ne izključuje možnosti prihodnjih intervencij. Posebno pozornost je vzbudila Trumpova ponovna izjava o strateškem pomenu Grenlandije. V pogovoru za revijo The Atlantic je poudaril, da Združene države Grenlandijo »nujno potrebujejo«, kar nakazuje na oživitev njegovih preteklih teženj po nakupu ali nadzoru nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Trumpovo ravnanje, ki se po mnenju kritikov vse bolj oddaljuje od norm mednarodnega prava, povzroča negotovost glede stabilnosti v latinskoameriški regiji in prihodnjih geopolitičnih premikov na Arktiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic neposredno zagrozil novi vršilki dolžnosti venezuelske predsednice Delcy Rodriguez. Trump je izjavil, da bo Rodriguezova plačala višjo ceno kot njen predhodnik Nicolás Maduro, če ne bo ravnala v skladu z zahtevami Združenih držav Amerike. Grožnja sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posredovanju, v katerem so enote ZDA zajele Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ujetništvo. Čeprav je venezuelsko vrhovno sodišče po ameriški akciji za začasno voditeljico imenovalo Rodriguezovo, Trump vztraja pri popolni podreditvi ameriškim interesom. Poleg stopnjevanja napetosti z Venezuelo je Trump v istem intervjuju ponovno izpostavil svoj strateški interes za Grenlandijo, ki jo vidi kot ključno ozemlje za potrebe ZDA. Napetost v regiji ostaja visoka, saj Washington neposredno vpliva na prenos oblasti v Caracasu, hkrati pa Trump napoveduje stroge ukrepe proti vsem, ki bi nasprotovali ameriškemu nadzoru nad venezuelskimi viri in politično ureditvijo.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno potrdil svoje ambicije po priključitvi oziroma nakupu Grenlandije. Trump je poudaril, da Združene države Amerike to strateško terytorij nujno potrebujejo zaradi naraščajoče prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v regiji. Po njegovih besedah je ozemlje ključnega pomena za zagotavljanje nacionalne varnosti in obrambnih interesov države. Danska vlada se je na te izjave odzvala z ostrim opozorilom in pozvala Washington, naj nemudoma preneha z grožnjami glede suverenosti Grenlandije. Danska premierka je poudarila, da otok, ki uživa status avtonomnega ozemlja znotraj Kraljevine Danske, ni naprodaj. Diplomatski spor se je dodatno zaostril po nedavnih ameriških vojaških operacijah v Venezueli, ki so v mednarodni skupnosti sprožile ugibanja o novi fazi ekspanzionistične zunanje politike Združenih držav Amerike.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odločno odzvala na ponovne izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o interesu Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da razprava o ameriški nadvladi nad tem avtonomnim danskim ozemljem nima nikakršnega smisla in da takšni predlogi ne koristijo medsebojnim odnosom. Njen odziv sledi Trumpovim besedam, ki so nakazovale, da bi ZDA potrebovale Grenlandijo zaradi strateških interesov. Ob tem je danska vlada prejela močno diplomatsko podporo sosednje Švedske. Švedski premier Ulf Kristersson je javno podprl dansko stališče in na družbenem omrežju X zapisal, da Švedska v celoti stoji ob strani svoji sosedi. Sporazum o statusu Grenlandije ostaja nespremenjen, danski politični vrh pa poudarja, da otok ni naprodaj, s čimer se spopadajo z diplomatskimi pritiski, ki prihajajo iz Washingtona.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju ponovno izpostavil svoje zunanjepolitične ambicije, pri čemer je poudaril strateški pomen Grenlandije in Venezuele za ameriške nacionalne interese. Trump je odkrito dejal, da Združene države po dogajanjih v Venezueli potrebujejo tudi Grenlandijo. Njegove izjave odražajo nadaljevanje geopolitične strategije, ki temelji na širjenju ameriškega vpliva in nadzoru nad naravnimi viri v ključnih regijah sveta. Izjave so ponovno spodbudile razprave o suverenosti avtonomnega danskega ozemlja in ameriških interesih v Latinski Ameriki. Trumpova retorika nakazuje, da Združene države Amerike obravnavajo te regije kot ključne za svojo dolgoročno varnost in gospodarsko prevlado. Čeprav so bile podobne pobude v preteklosti deležne kritik s strani mednarodne skupnosti in zadevnih držav, Trump vztraja pri svojem stališču, da so takšni premiki nujni za prihodnost države.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za revijo The Atlantic ponovno poudaril, da Združene države Amerike potrebujejo Grenlandijo za zagotavljanje svoje obrambne varnosti. Trump je v preteklosti že večkrat izrazil željo, da bi ta avtonomni teritorij, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske, postal del ZDA. Po poročanju agencije Bloomberg so njegove izjave ponovno vzbudile diplomatsko pozornost, saj jih ameriška administracija utemeljuje s strateškim položajem otoka v Arktiki. Danska stran se je na te navedbe odzvala s pozivom k spoštovanju suverenosti. Soproga enega izmed Trumpovih svetovalcev je sprožila dodatne napetosti z objavami na družbenih omrežjih, na kar so se danski predstavniki odzvali z zahtevo po medsebojnem spoštovanju. Grenlandija ostaja ključna točka v ameriški zunanji politiki zaradi naraščajočega pomena arktičnih plovnih poti in naravnih virov, Trumpove ambicije pa kažejo na nadaljevanje njegove transakcijske zunanje politike, ki jo je izvajal že v prvem mandatu.

Katie Miller, soproga tesnega svetovalca ameriškega predsednika Stephena Millerja, je z objavo zemljevida Grenlandije, prekritim z zastavo ZDA, sprožila oster odziv na Danskem in Grenlandiji. Objava se je pojavila v času povečanih mednarodnih napetosti po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kar je spodbudilo ugibanja o morebitnih novih zunanjepolitičnih ambicijah administracije Donalda Trumpa. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejanje označil za nespoštljivo, medtem ko danski politični vrh opozarja na kršenje suverenosti. Provokativna vsebina na družbenem omrežju X je bila objavljena sredi širših razprav o ameriških carinah in trgovinskih sporih z Evropsko unijo. Millerjeva objava je v diplomatskih krogih razumljena kot neposredna provokacija, ki obuja Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega strateško pomembnega otoka. Dejanje je še dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in Københavnom, ki so bili že načeti zaradi nestanovitne politike ameriškega predsednika do evropskih zaveznic.

Ameriški predsednik Donald Trump je 4. januarja ponovno poudaril nujnost vzpostavitve nadzora nad Grenlandijo, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Kot razlog za takšno potezo je navedel nacionalno varnost Združenih držav Amerike, saj naj bi se na otoku krepila dejavnost ruskih in kitajskih vojaških sil. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti so se stopnjevale, ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše, na družbenih omrežjih objavila fotografijo Grenlandije v barvah ameriške zastave z dopisom »Kmalu«. Mediji, vključno z britanskim časnikom The Guardian, so po nedavnih ameriških operacijah v Venezueli Dansko označili za eno izmed morebitnih naslednjih tarč Washingtona. Oblasti v Københavnu so se na provokacije že odzvale s pozivom Združenim državam k spoštovanju ozemeljske celovitosti države.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Danska vlada je izrazila oster odziv na objave Katie Miller, soproge vplivnega svetovalca v administraciji Donalda Trumpa, ki so namigovale na bližajočo se ameriško priključitev Grenlandije. Millerjeva, nekdanja uradnica ZDA, je na družbenih omrežjih objavila fotografijo Grenlandije z ameriško zastavo, kar je v Københavnu sprožilo val razburjenja. Incident je dodatno zaostril že tako napete odnose med državama, saj predsednik Trump odkrito ponavlja svoje namere po prevzemu nadzora nad tem strateškim otokom. Danski politični vrh je dejanje označil za provokacijo, ki spodkopava suverenost Kraljevine Danske. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka ameriških geostrateških interesov, zlasti zaradi nacionalne varnosti in dostopa do Arktike. Kljub jasnim zavrnitvam s strani Danske in lokalnih grenlandskih oblasti Trumpova administracija nadaljuje s stopnjevanjem retorike, kar vključuje tudi neformalne napovedi o skorajšnjem prevzemu ozemlja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je ob koncu leta 2025 objavila posodobljeno Nacionalno varnostno strategijo, ki prvič po dolgih letih vključuje Monroevo doktrino, kar nakazuje vrnitev k agresivnejši zunanji politiki v zahodni polobli. Ta poteza signalizira namero Združenih držav Amerike po ponovni vzpostavitvi prevlade v Latinski Ameriki in preprečevanju tujih vplivov, kar vključuje tudi morebitne intervencionistične ukrepe. V tem kontekstu so se pojavile nove napetosti glede ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga Trumpovega svetovalca objavila podobo otoka v barvah ameriške zastave z napisom "Kmalu". Danska in lokalne oblasti na Grenlandiji so takšne namige o priključitvi k ZDA že večkrat odločno zavrnile. Na diplomatskem področju je ameriški zunanji minister poudaril, da ZDA ne želijo neposredno posegati v notranje zadeve drugih držav, temveč le ščititi svoje nacionalne interese, pri čemer je Venezuelo ločil od preteklih primerov, kot sta Irak ali Libija. Kljub temu je senator Marco Rubio napovedal pripravljenost na sodelovanje z venezuelsko vlado, pod pogojem, da bo ta sprejela odločitve, ki so v skladu z ameriškimi pričakovanji. Takšna retorika v kombinaciji z novo varnostno strategijo potrjuje premik k politiki, kjer ZDA vsako vmešavanje evropskih ali drugih sil v politiko držav Severne in Južne Amerike razumejo kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Danska je uradno pozvala k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje osebja Bele hiše Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila sporno fotografijo. Millerjeva je delila zemljevid Grenlandije, pobarvan v barve ameriške zastave, s pripisom »SOON« (kmalu), kar je v mednarodni javnosti sprožilo val kritik in ugibanj o ponovnih ozemeljskih težnjah Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Danski veleposlanik v ZDA Jesper Møller Sørensen se je na objavo odzval s »prijaznim opominom«, v katerem je poudaril, da sta državi tesni zaveznici, ki morata delovati v duhu medsebojnega spoštovanja. Poudaril je, da Danska pričakuje brezpogojno upoštevanje svoje suverenosti nad tem avtonomnim ozemljem. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se sicer stopnjevale že konec decembra, ko je predsednik Trump napovedal imenovanje posebnega odposlanca za Grenlandijo, kar so danski politiki interpretirali kot neposreden poseg v notranje zadeve kraljevine.

Danska premierka Mette Frederiksen je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije k ZDA, pri čemer je poudarila, da ZDA nimajo pravice anektirati otoka.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Danski veleposlanik v Washingtonu je pozval k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše na družbenih omrežjih objavila sporno fotografijo. Objava je prikazovala to avtonomno dansko ozemlje, nad katerim je bila s fotomontažo dodana zastava Združenih držav Amerike. Incident je sprožil diplomatsko nelagodje med Kopenhagenom in Washingtonom. Danska vlada je prek svojega diplomatskega predstavnika poudarila pomen spoštovanja suverenosti in ozemeljskih meja. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva, je v preteklosti že bila predmet diplomatskih trenj med državama, zlasti zaradi strateškega pomena in naravnih virov. Kljub incidentu na družbenih omrežjih se državi še naprej spopadata z vprašanji geopolitične varnosti na Arktiki, kjer si obe prizadevata za ohranitev stabilnosti.

Združene države Amerike so izvedle silovito vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških ciljev in zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških priprav pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Madura so po zajetju prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na nadaljnje postopke. Ameriški predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da on osebno določa pogoje upravljanja z Venezuelo, medtem ko je za začasno vodenje države pooblastil uradnike iz svoje najožje ekipe. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov in strahov, zlasti v Evropi. Danes so se v javnosti pojavile provokativne objave članov Trumpovega gibanja MAGA, ki napad na Venezuelo povezujejo z morebitnim prihodnjim prevzemom Grenlandije. Katie Miller, namestnica vodje osebja za politiko, je objavila zemljevid danskega ozemlja, prekrit z ameriško zastavo, kar je sprožilo oster odziv danskega veleposlanika. Ta je zaveznice spomnil na trdne obrambne vezi, vendar negotovost glede prihodnjih potez Bele hiše v mednarodni skupnosti narašča.

Danski diplomat Jesper Møller Sørensen je ostro odgovoril na objave iz krogov blizu ameriške administracije, ki namigujejo na morebitno priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Odziv je sprožila objava zemljevida Grenlandije v barvah ameriške zastave s pripisom 'kmalu', ki jo je na družbenem omrežju X delila soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše. Veleposlanik Sørensen je v svoji izjavi poudaril, da so ZDA in Kraljevina Danska zaveznice v okviru zveze NATO ter da morajo spoštovati ozemeljsko celovitost drug druge. Incident je povzročil precejšnjo diplomatsko vznemirjenje v Kopenhagnu, kjer so dejanje označili za nesprejemljivo in provokativno. Danska stran je izpostavila pomen skupnega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti v Arktični regiji, namesto podžiganja ozemeljskih vprašanj. Analitiki dogodek povezujejo s širšo ameriško zunanjo politiko in nedavnimi dogodki v Venezueli, kar vzbuja strahove o morebitnih novih ekspanzionističnih težnjah Washingtona pod trenutnim vodstvom.