V luči nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, je predsednik Donald Trump ponovno izrazil močan interes za prevzem Grenlandije. Trump je v intervjuju poudaril, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti. Hkrati je zunanji minister ZDA opozoril, da se komunistična oblast na Kubi nahaja v resnih težavah, kar nakazuje na morebitno nadaljnje širjenje ameriških zunanjepolitičnih intervencij v regiji. Znotraj republikanske stranke pa so se že pojavile prve kritike na račun vojaškega posredovanja v Venezueli. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je ostro kritizirala Trumpovo odločitev za napade v Venezueli in zajetje Madura, saj meni, da bi morala biti prednostna naloga ameriške administracije reševanje notranjepolitičnih vprašanj namesto tujih intervencij. Po njenem prepričanju takšne operacije ne služijo interesom ameriškega ljudstva, temveč zgolj povečujejo tveganja na mednarodnem prizorišču. Administracija kljub temu vztraja pri agresivnejši doktrini varovanja ameriških interesov v svoji soseščini.

Danska premierka Mette Frederiksen je uradno pozvala Washington, naj nemudoma preneha z grožnjami glede prevzema Grenlandije. Odziv danske vlade je sledil izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa v pogovoru za medij The Atlantic, v katerih je izrazil prepričanje, da Združene države Amerike to ozemlje absolutno potrebujejo. Frederiksenova je poudarila, da morajo ZDA prenehati ogrožati svojo zgodovinsko zaveznico, saj Grenlandija ni naprodaj in ostaja pod dansko suverenostjo s široko avtonomijo. Napetosti med državama so se stopnjevale zaradi ponovnega ameriškega interesa po strateškem Arktičnem otoku, kar v Köbenhavnu doživljajo kot neposreden poseg v ozemeljsko celovitost. Diplomatski spor se odvija v času povečane pozornosti do ameriških dejavnosti na otoku, ki vključujejo tudi poročila o prikritih operacijah. Danska stran vztraja, da so takšni pritiski v mednarodnih odnosih med zavezniki nesprejemljivi in škodujejo medsebojnemu zaupanju znotraj zveze NATO.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem vojaškem posegu v Venezueli ponovno izrazil močno namero Združenih držav Amerike po prevzemu nadzora nad Grenlandijo, ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske. Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo zaradi strateških obrambnih interesov, saj naj bi bil otok obkrožen z ruskimi in kitajskimi ladjami. Ameriška administracija meni, da bi bil nadzor nad Arktiko ključen za ohranjanje ameriške prevlade na zahodni polobli. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen se je na napovedi odzvala z zahtevo, naj Washington preneha z grožnjami svoji zgodovinski zaveznici. Danska stran je poudarila, da ZDA nimajo nobene pravne osnove za aneksijo katerega koli dela danskega kraljestva. Napetosti so se stopnjevale tudi po objavi zemljevida s strani svetovalcev Bele hiše, ki Grenlandijo prikazuje v barvah ameriške zastave. Medtem je ameriški zunanji minister Marco Rubio zagovarjal odločitev o nadzoru nad Venezuelo in tamkajšnjimi naftnimi rezervami, kar mednarodna skupnost vidi kot precedens za morebitne prihodnje ozemeljske zahteve ZDA v regiji.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi objavami na družbenih omrežjih ponovno obudil ambicije Združenih držav Amerike po nakupu ali priključitvi Grenlandije, kar je sprožilo oster diplomatski spor z Dansko. Trump je svoje zahteve utemeljil z obrambnimi interesi in zagotavljanjem varnosti, kar je podkrepila tudi objava Katie Miller, soproge njegovega svetovalca, ki je delila zemljevid otoka, prekrit z ameriško zastavo. Danska premierka Mette Frederiksen se je na te poteze odzvala z ogorčenjem in pozvala ameriškega predsednika, naj preneha z grožnjami, saj ZDA nimajo nobene pravne podlage za aneksijo avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti so se stopnjevale v luči širših ameriških vojaških operacij, vključno z nedavnim posredovanjem v Venezueli, kar v mednarodni skupnosti krepi zaskrbljenost glede nepredvidljivosti Trumpove zunanje politike. Medtem ko Washington poudarja strateški pomen Arktike, Köbenhavn vztraja pri ozemeljski celovitosti in zavrača kakršna koli pogajanja o prodaji otoka. Diplomatski spor je povzročil precejšnje nezadovoljstvo med severnimi partnericami zveze Nato, ki tovrstne enostranske težnje vidijo kot destabilizacijo regionalnih odnosov.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila ponavljajoče se izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nameri Združenih držav Amerike za priključitev Grenlandije. Voditelji Danske in Grenlandije so Trumpa pozvali, naj nemudoma preneha z grožnjami o prevzemu nadzora nad otokom, ki so bile ponovno izražene v intervjuju za revijo The Atlantic. Frederiksen je poudarila, da so takšne zahteve nesmiselne in da ZDA nimajo nobene pravice do ozemlja, ki je avtonomni del Danske. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se stopnjevale po Trumpovih trditvah, da je priključitev otoka nujna, kar je danska premierka označila za povsem nerazumno ravnanje. Odziv danske politike poudarja suverenost države nad Grenlandijo in zavrača kakršno koli možnost prodaje ali vojaškega zavzetja ozemlja s strani ameriške administracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil svoje ambicije po ameriški priključitvi Grenlandije, kar je povzročilo oster diplomatski odziv Danske. Napetosti so se stopnjevale po objavah na družbenih omrežjih, ki jih je sprožila Katie Miller, soproga vplivnega svetovalca v Trumpovi administraciji, v katerih je namigovala na bližajočo se priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Trump je v kasnejših izjavah potrdil svoj interes in poudaril, da Združene države Amerike Grenlandijo potrebujejo predvsem iz obrambnih in strateških razlogov. Danska vlada je v odzivu na te navedbe zahtevala spoštovanje svoje suverenosti in jasno sporočila, da Grenlandija ni naprodaj. Spor se dogaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, saj Trumpove zunanjepolitične poteze, vključno z nedavno vojaško operacijo v Venezueli, sprožajo skrbi v mednarodni skupnosti. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava odnose z zavezniki znotraj zveze NATO in vnaša negotovost v transatlantsko sodelovanje, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri politiki zagotavljanja nacionalne varnosti z razširitvijo ameriškega vpliva.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odzvala na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega zavzetja oziroma nakupa Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so tovrstne grožnje z aneksijo povsem nesprejemljive. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo nikakršne pravice do priključitve katerega koli dela danskega kraljestva, zato je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z razpravami o tej temi. Odziv danske vlade prihaja po tem, ko so v javnost prišle informacije o Trumpovem zanimanju za strateško pomemben otok, kar je sprožilo precejšnje ogorčenje v Københavnu. Premierka je izpostavila, da Grenlandija uživa avtonomijo znotraj danskega kraljestva in da so razprave o prodaji ozemlja v 21. stoletju absurde. Danska stran pričakuje, da bodo odnosi med državama ostali temelječi na spoštovanju suverenosti, ne pa na ozemeljskih težnjah.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro zavrnila namere Združenih držav Amerike glede nakupa Grenlandije in Washington pozvala h končanju tovrstnih groženj. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje pod okriljem danskega kraljestva. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo ne pravice ne pooblastil za priključitev otoka, morebitne razprave o prodaji pa je označila za nesmiselne. Premierka je izpostavila, da Grenlandija pripada svojemu prebivalstvu, s katerim Danska ohranja močne zgodovinske in politične vezi. Odziv danske vlade sledi javno izraženemu zanimanju ameriške administracije za strateško lego otoka v Arktiki, kar je povzročilo diplomatske napetosti med dolgoletnima zaveznicama. Danska stran vztraja, da mora Arktika ostati območje mednarodnega sodelovanja in ne predmet teritorialnih teženj velesil. Frederiksenova je ob tem dodala, da so kakršna koli namigovanja o nakupu suverenega ozemlja v 21. stoletju neprimerna in v nasprotju z načeli mednarodnega prava.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro odgovorila na ponovljene izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega nakupa Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Frederiksenova je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z grožnjami o prevzemu otoka, ter poudarila, da razprave o aneksiji nimajo nikakršnega smisla. Danska vlada je jasno sporočila, da avtonomno ozemlje pod dansko krono ni naprodaj, takšne diplomatske pritiske pa označila za neprimerne. Odziv predsednice vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo Atlantic, v katerem je znova izrazil željo po strateški razširitvi ameriškega ozemlja na Arktiko. Kljub temu da so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za ta strateško pomemben otok, je trenutna danska administracija zavzela neomajno stališče pri zaščiti svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Incident je povzročil precejšnje napetosti v sicer tesnih diplomatskih odnosih med Københavnom in Washingtonom, hkrati pa je sprožil razprave o mednarodnem pravu in spoštovanju avtonomije manjših narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji Nicolása Madura napovedal neomejeno vojaško prisotnost Združenih držav Amerike v Venezueli. Trump je trenutno dogajanje primerjal s preteklimi vojaškimi posredovanji v Iraku in Afganistanu, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo ugibanja o prihodnji obliki upravljanja te južnoameriške države. Poleg Venezuele je predsednik Trump svojo pozornost usmeril tudi proti Kolumbiji, Kubi in Iranu, kjer ne izključuje možnosti prihodnjih intervencij. Posebno pozornost je vzbudila Trumpova ponovna izjava o strateškem pomenu Grenlandije. V pogovoru za revijo The Atlantic je poudaril, da Združene države Grenlandijo »nujno potrebujejo«, kar nakazuje na oživitev njegovih preteklih teženj po nakupu ali nadzoru nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Trumpovo ravnanje, ki se po mnenju kritikov vse bolj oddaljuje od norm mednarodnega prava, povzroča negotovost glede stabilnosti v latinskoameriški regiji in prihodnjih geopolitičnih premikov na Arktiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic neposredno zagrozil novi vršilki dolžnosti venezuelske predsednice Delcy Rodriguez. Trump je izjavil, da bo Rodriguezova plačala višjo ceno kot njen predhodnik Nicolás Maduro, če ne bo ravnala v skladu z zahtevami Združenih držav Amerike. Grožnja sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posredovanju, v katerem so enote ZDA zajele Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ujetništvo. Čeprav je venezuelsko vrhovno sodišče po ameriški akciji za začasno voditeljico imenovalo Rodriguezovo, Trump vztraja pri popolni podreditvi ameriškim interesom. Poleg stopnjevanja napetosti z Venezuelo je Trump v istem intervjuju ponovno izpostavil svoj strateški interes za Grenlandijo, ki jo vidi kot ključno ozemlje za potrebe ZDA. Napetost v regiji ostaja visoka, saj Washington neposredno vpliva na prenos oblasti v Caracasu, hkrati pa Trump napoveduje stroge ukrepe proti vsem, ki bi nasprotovali ameriškemu nadzoru nad venezuelskimi viri in politično ureditvijo.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno potrdil svoje ambicije po priključitvi oziroma nakupu Grenlandije. Trump je poudaril, da Združene države Amerike to strateško terytorij nujno potrebujejo zaradi naraščajoče prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v regiji. Po njegovih besedah je ozemlje ključnega pomena za zagotavljanje nacionalne varnosti in obrambnih interesov države. Danska vlada se je na te izjave odzvala z ostrim opozorilom in pozvala Washington, naj nemudoma preneha z grožnjami glede suverenosti Grenlandije. Danska premierka je poudarila, da otok, ki uživa status avtonomnega ozemlja znotraj Kraljevine Danske, ni naprodaj. Diplomatski spor se je dodatno zaostril po nedavnih ameriških vojaških operacijah v Venezueli, ki so v mednarodni skupnosti sprožile ugibanja o novi fazi ekspanzionistične zunanje politike Združenih držav Amerike.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odločno odzvala na ponovne izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o interesu Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da razprava o ameriški nadvladi nad tem avtonomnim danskim ozemljem nima nikakršnega smisla in da takšni predlogi ne koristijo medsebojnim odnosom. Njen odziv sledi Trumpovim besedam, ki so nakazovale, da bi ZDA potrebovale Grenlandijo zaradi strateških interesov. Ob tem je danska vlada prejela močno diplomatsko podporo sosednje Švedske. Švedski premier Ulf Kristersson je javno podprl dansko stališče in na družbenem omrežju X zapisal, da Švedska v celoti stoji ob strani svoji sosedi. Sporazum o statusu Grenlandije ostaja nespremenjen, danski politični vrh pa poudarja, da otok ni naprodaj, s čimer se spopadajo z diplomatskimi pritiski, ki prihajajo iz Washingtona.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju ponovno izpostavil svoje zunanjepolitične ambicije, pri čemer je poudaril strateški pomen Grenlandije in Venezuele za ameriške nacionalne interese. Trump je odkrito dejal, da Združene države po dogajanjih v Venezueli potrebujejo tudi Grenlandijo. Njegove izjave odražajo nadaljevanje geopolitične strategije, ki temelji na širjenju ameriškega vpliva in nadzoru nad naravnimi viri v ključnih regijah sveta. Izjave so ponovno spodbudile razprave o suverenosti avtonomnega danskega ozemlja in ameriških interesih v Latinski Ameriki. Trumpova retorika nakazuje, da Združene države Amerike obravnavajo te regije kot ključne za svojo dolgoročno varnost in gospodarsko prevlado. Čeprav so bile podobne pobude v preteklosti deležne kritik s strani mednarodne skupnosti in zadevnih držav, Trump vztraja pri svojem stališču, da so takšni premiki nujni za prihodnost države.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za revijo The Atlantic ponovno poudaril, da Združene države Amerike potrebujejo Grenlandijo za zagotavljanje svoje obrambne varnosti. Trump je v preteklosti že večkrat izrazil željo, da bi ta avtonomni teritorij, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske, postal del ZDA. Po poročanju agencije Bloomberg so njegove izjave ponovno vzbudile diplomatsko pozornost, saj jih ameriška administracija utemeljuje s strateškim položajem otoka v Arktiki. Danska stran se je na te navedbe odzvala s pozivom k spoštovanju suverenosti. Soproga enega izmed Trumpovih svetovalcev je sprožila dodatne napetosti z objavami na družbenih omrežjih, na kar so se danski predstavniki odzvali z zahtevo po medsebojnem spoštovanju. Grenlandija ostaja ključna točka v ameriški zunanji politiki zaradi naraščajočega pomena arktičnih plovnih poti in naravnih virov, Trumpove ambicije pa kažejo na nadaljevanje njegove transakcijske zunanje politike, ki jo je izvajal že v prvem mandatu.

Katie Miller, soproga tesnega svetovalca ameriškega predsednika Stephena Millerja, je z objavo zemljevida Grenlandije, prekritim z zastavo ZDA, sprožila oster odziv na Danskem in Grenlandiji. Objava se je pojavila v času povečanih mednarodnih napetosti po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kar je spodbudilo ugibanja o morebitnih novih zunanjepolitičnih ambicijah administracije Donalda Trumpa. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejanje označil za nespoštljivo, medtem ko danski politični vrh opozarja na kršenje suverenosti. Provokativna vsebina na družbenem omrežju X je bila objavljena sredi širših razprav o ameriških carinah in trgovinskih sporih z Evropsko unijo. Millerjeva objava je v diplomatskih krogih razumljena kot neposredna provokacija, ki obuja Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega strateško pomembnega otoka. Dejanje je še dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in Københavnom, ki so bili že načeti zaradi nestanovitne politike ameriškega predsednika do evropskih zaveznic.

Ameriški predsednik Donald Trump je 4. januarja ponovno poudaril nujnost vzpostavitve nadzora nad Grenlandijo, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Kot razlog za takšno potezo je navedel nacionalno varnost Združenih držav Amerike, saj naj bi se na otoku krepila dejavnost ruskih in kitajskih vojaških sil. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti so se stopnjevale, ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše, na družbenih omrežjih objavila fotografijo Grenlandije v barvah ameriške zastave z dopisom »Kmalu«. Mediji, vključno z britanskim časnikom The Guardian, so po nedavnih ameriških operacijah v Venezueli Dansko označili za eno izmed morebitnih naslednjih tarč Washingtona. Oblasti v Københavnu so se na provokacije že odzvale s pozivom Združenim državam k spoštovanju ozemeljske celovitosti države.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Danska vlada je izrazila oster odziv na objave Katie Miller, soproge vplivnega svetovalca v administraciji Donalda Trumpa, ki so namigovale na bližajočo se ameriško priključitev Grenlandije. Millerjeva, nekdanja uradnica ZDA, je na družbenih omrežjih objavila fotografijo Grenlandije z ameriško zastavo, kar je v Københavnu sprožilo val razburjenja. Incident je dodatno zaostril že tako napete odnose med državama, saj predsednik Trump odkrito ponavlja svoje namere po prevzemu nadzora nad tem strateškim otokom. Danski politični vrh je dejanje označil za provokacijo, ki spodkopava suverenost Kraljevine Danske. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka ameriških geostrateških interesov, zlasti zaradi nacionalne varnosti in dostopa do Arktike. Kljub jasnim zavrnitvam s strani Danske in lokalnih grenlandskih oblasti Trumpova administracija nadaljuje s stopnjevanjem retorike, kar vključuje tudi neformalne napovedi o skorajšnjem prevzemu ozemlja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je ob koncu leta 2025 objavila posodobljeno Nacionalno varnostno strategijo, ki prvič po dolgih letih vključuje Monroevo doktrino, kar nakazuje vrnitev k agresivnejši zunanji politiki v zahodni polobli. Ta poteza signalizira namero Združenih držav Amerike po ponovni vzpostavitvi prevlade v Latinski Ameriki in preprečevanju tujih vplivov, kar vključuje tudi morebitne intervencionistične ukrepe. V tem kontekstu so se pojavile nove napetosti glede ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga Trumpovega svetovalca objavila podobo otoka v barvah ameriške zastave z napisom "Kmalu". Danska in lokalne oblasti na Grenlandiji so takšne namige o priključitvi k ZDA že večkrat odločno zavrnile. Na diplomatskem področju je ameriški zunanji minister poudaril, da ZDA ne želijo neposredno posegati v notranje zadeve drugih držav, temveč le ščititi svoje nacionalne interese, pri čemer je Venezuelo ločil od preteklih primerov, kot sta Irak ali Libija. Kljub temu je senator Marco Rubio napovedal pripravljenost na sodelovanje z venezuelsko vlado, pod pogojem, da bo ta sprejela odločitve, ki so v skladu z ameriškimi pričakovanji. Takšna retorika v kombinaciji z novo varnostno strategijo potrjuje premik k politiki, kjer ZDA vsako vmešavanje evropskih ali drugih sil v politiko držav Severne in Južne Amerike razumejo kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Danska je uradno pozvala k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje osebja Bele hiše Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila sporno fotografijo. Millerjeva je delila zemljevid Grenlandije, pobarvan v barve ameriške zastave, s pripisom »SOON« (kmalu), kar je v mednarodni javnosti sprožilo val kritik in ugibanj o ponovnih ozemeljskih težnjah Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Danski veleposlanik v ZDA Jesper Møller Sørensen se je na objavo odzval s »prijaznim opominom«, v katerem je poudaril, da sta državi tesni zaveznici, ki morata delovati v duhu medsebojnega spoštovanja. Poudaril je, da Danska pričakuje brezpogojno upoštevanje svoje suverenosti nad tem avtonomnim ozemljem. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se sicer stopnjevale že konec decembra, ko je predsednik Trump napovedal imenovanje posebnega odposlanca za Grenlandijo, kar so danski politiki interpretirali kot neposreden poseg v notranje zadeve kraljevine.

Danska premierka Mette Frederiksen je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije k ZDA, pri čemer je poudarila, da ZDA nimajo pravice anektirati otoka.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Danski veleposlanik v Washingtonu je pozval k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše na družbenih omrežjih objavila sporno fotografijo. Objava je prikazovala to avtonomno dansko ozemlje, nad katerim je bila s fotomontažo dodana zastava Združenih držav Amerike. Incident je sprožil diplomatsko nelagodje med Kopenhagenom in Washingtonom. Danska vlada je prek svojega diplomatskega predstavnika poudarila pomen spoštovanja suverenosti in ozemeljskih meja. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva, je v preteklosti že bila predmet diplomatskih trenj med državama, zlasti zaradi strateškega pomena in naravnih virov. Kljub incidentu na družbenih omrežjih se državi še naprej spopadata z vprašanji geopolitične varnosti na Arktiki, kjer si obe prizadevata za ohranitev stabilnosti.

Združene države Amerike so izvedle silovito vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških ciljev in zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških priprav pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Madura so po zajetju prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na nadaljnje postopke. Ameriški predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da on osebno določa pogoje upravljanja z Venezuelo, medtem ko je za začasno vodenje države pooblastil uradnike iz svoje najožje ekipe. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov in strahov, zlasti v Evropi. Danes so se v javnosti pojavile provokativne objave članov Trumpovega gibanja MAGA, ki napad na Venezuelo povezujejo z morebitnim prihodnjim prevzemom Grenlandije. Katie Miller, namestnica vodje osebja za politiko, je objavila zemljevid danskega ozemlja, prekrit z ameriško zastavo, kar je sprožilo oster odziv danskega veleposlanika. Ta je zaveznice spomnil na trdne obrambne vezi, vendar negotovost glede prihodnjih potez Bele hiše v mednarodni skupnosti narašča.

Danski diplomat Jesper Møller Sørensen je ostro odgovoril na objave iz krogov blizu ameriške administracije, ki namigujejo na morebitno priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Odziv je sprožila objava zemljevida Grenlandije v barvah ameriške zastave s pripisom 'kmalu', ki jo je na družbenem omrežju X delila soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše. Veleposlanik Sørensen je v svoji izjavi poudaril, da so ZDA in Kraljevina Danska zaveznice v okviru zveze NATO ter da morajo spoštovati ozemeljsko celovitost drug druge. Incident je povzročil precejšnjo diplomatsko vznemirjenje v Kopenhagnu, kjer so dejanje označili za nesprejemljivo in provokativno. Danska stran je izpostavila pomen skupnega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti v Arktični regiji, namesto podžiganja ozemeljskih vprašanj. Analitiki dogodek povezujejo s širšo ameriško zunanjo politiko in nedavnimi dogodki v Venezueli, kar vzbuja strahove o morebitnih novih ekspanzionističnih težnjah Washingtona pod trenutnim vodstvom.

Po objavi zemljevida Grenlandije, obarvanega v barve ameriške zastave, s strani Katie Miller, žene namestnika vodje kabineta Bele hiše Stephena Millerja, se je danski ambasador v ZDA, Jesper Moller Sorensen, odzval s pozivom k spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske.

Žena svetovalca Donalda Trumpa, Stephena Millerja, Katie Miller, je objavila zemljevid Grenlandije, obarvan v barve ameriške zastave. Objava je sprožila ogorčenje na Danskem.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki bodo poimenovane "Trump-razred" in naj bi bile del prenovljene "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo te ladje zagotovile prevlado ameriške mornarice in okrepile ameriško ladjedelništvo, čeprav so strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti te naložbe glede na trenutne grožnje.

Po francosko-nemškem vrhu o Ukrajini, ki je decembra 2025 potekal v Bruslju, se je pojavil dvom o politični sposobnosti nemškega kanclerja Friedricha Merza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Razkol v Evropi po vrhu je očiten.

Predsednik Trump je na svojem posestvu Mar-a-Lago napovedal projekt 'Trump Class' za posodobitev ameriške mornarice, ki naj bi vključeval gradnjo dveh novih vojnih ladij, imenovanih 'bojne ladje', z namenom ohranitve ameriške prevlade. Napoved je bila podana skupaj z obrambnim sekretarjem Peteom Hegsethom in sekretarjem mornarice Johnom Phelanom. Medtem se pojavljajo kritike, da ladje ne bi imele taktične vrednosti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca in lasersko orožje. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali to potezo kot izraz Trumpovega narcizma, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice. Republikanci poudarjajo, da bo Hanwha sodelovala z ameriško mornarico pri gradnji novih fregat.

Nekdanji direktor Cie John Brennan je zahteval, da se sodnik, imenovan s strani Trumpa, izloči iz njegovega primera. Hkrati se pojavljajo dokazi, ki bi lahko spodkopali Trumpovo prizadevanje za odvzem državljanstva po rojstvu otrokom priseljencev, pri čemer nova študija zavrača Trumpove trditve v zvezi s tem.

Predsednik Trump nadaljuje s prizadevanji za pridobitev Grenlandije, saj je guvernerja Louisiane, republikanca Jeffa Landryja, imenoval za novega posebnega odposlanca svoje administracije za Grenlandijo. Ta poteza je sprožila negodovanje po svetu.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Landry je izjavil, da je njegov cilj Grenlandijo vključiti v ZDA, kar je sprožilo ogorčenje v Danski in na Grenlandiji. Voditelji obeh držav so ponovno poudarili, da ZDA ne bodo prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevajo spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.

Novi posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, je izrazil željo, da bi Grenlandija postala del ZDA. Ta izjava je sprožila ogorčenje na Danskem, ki nadzoruje avtonomni otok. Danski zunanji minister je izrazil globoko nejevoljo.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti in imenoval posebnega odposlanca za to območje. Vodstvo Grenlandije je izjavilo, da imenovanje odposlanca ne spreminja ničesar v zvezi z njihovim ozemljem. Poudarili so, da ZDA ne morejo priključiti druge države, niti z argumenti o mednarodni varnosti.

Podjetje Crocs je vložilo tožbo proti Trumpovi administraciji v višini 54 milijonov dolarjev zaradi previsokih uvoznih dajatev. Poleg tega je administracija ukinila loterijski sistem za delovne vizume H-1B in ga nadomestila s sistemom, ki daje prednost tujim delavcem z višjimi plačami in znanji. Zvezno sodišče je zavrnilo izpodbijanje pristojbine v višini 100.000 dolarjev za nove vizume H-1B.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Strokovnjaki menijo, da imenovanje kaže na pomembnost Grenlandije za Trumpa, ki je že izrazil željo, da bi Grenlandijo priključil ZDA. Landry je na družbenem omrežju X zapisal, da mu je v čast prevzeti to vlogo.

Donald Trump je napovedal načrte za izgradnjo nove, velike bojne ladje, ki jo imenuje "bojna ladja", kot del širšega projekta ustvarjanja "Zlate flote". Trdi, da bo ta ladja najhitrejša, največja in 100-krat močnejša od katere koli bojne ladje, ki je bila kdaj zgrajena. Napoved je bila podana ob prisotnosti obrambnega sekretarja Petea Hegsetha in sekretarja mornarice Johna Phelana. Mornarica je pred mesecem dni opustila načrte za izgradnjo manjše vojne ladje.

Novi Trumpov odposlanec za Grenlandijo, Jeff Landry, je izjavil, da je njegov cilj priključitev Grenlandije k ZDA. Danska in Grenlandija sta ponovili, da ZDA ne bosta prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevali spoštovanje njune ozemeljske celovitosti.

Strokovnjak Rasmus Sinding Søndergaard meni, da bo novi odposlanec ZDA v Grenlandiji govoril neposredno v imenu Donalda Trumpa. Imenovanje nakazuje, da je Grenlandija za Trumpa pomembna prioriteta. Trump je že prej razmišljal o prevzemu Grenlandije.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 kariernih diplomatov z ambasadorskih položajev in drugih visokih položajev v diplomatskih predstavništvih ZDA po svetu. Med državami, ki jih je poteza prizadela, sta tudi Črna gora in Severna Makedonija. Danska se je odzvala z ogorčenjem zaradi Trumpovega imenovanja posebnega odposlanca za Grenlandijo in pozvala ameriškega veleposlanika na pogovor.

Imenovanje Jeffa Landryja za posebnega odposlanca za Grenlandijo je sprožilo napetosti med Združenimi državami in Dansko. Predsednik Trump je dejal, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti, medtem ko je Landry izrazil željo, da bi otok postal del ZDA. Danska je imenovanje označila za nesprejemljivo in zahteva spoštovanje ozemeljske celovitosti Grenlandije. Landry je kasneje zanikal, da bi ZDA želele osvojiti Grenlandijo in poudaril, da želijo le odpreti dialog z njenimi prebivalci. Trumpova administracija sicer odpoklicuje okoli 30 ambasadorjev po svetu.

Trumpova administracija je odpoklicala skoraj 30 kariernih diplomatov z ambasadorskih in drugih visokih položajev v tujini. Sindikat, ki zastopa ameriške diplomate, je izrazil zaskrbljenost zaradi tega procesa, ki bi lahko spolitiziral zunanjo službo. Med odpoklicanimi diplomati so tudi tisti, ki jih je imenoval Biden.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Danska je protestirala zaradi imenovanja Jeffa Landryja za posebnega odposlanca ZDA za Grenlandijo in napovedala, da bo poklicala ameriškega veleposlanika na pogovor. Cilj imenovanja je "odločno spodbujanje interesov ZDA na Grenlandiji". Jeff Landry ni karierni diplomat niti arktični strokovnjak.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Poteza je ponovno razburila Dansko in Grenlandijo, katerih voditelji so ponovili, da ZDA ne bosta prevzele Grenlandije in zahtevali spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.