Ameriški predsednik Donald Trump je 4. januarja ponovno poudaril nujnost vzpostavitve nadzora nad Grenlandijo, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Kot razlog za takšno potezo je navedel nacionalno varnost Združenih držav Amerike, saj naj bi se na otoku krepila dejavnost ruskih in kitajskih vojaških sil. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo.
Napetosti so se stopnjevale, ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše, na družbenih omrežjih objavila fotografijo Grenlandije v barvah ameriške zastave z dopisom »Kmalu«. Mediji, vključno z britanskim časnikom The Guardian, so po nedavnih ameriških operacijah v Venezueli Dansko označili za eno izmed morebitnih naslednjih tarč Washingtona. Oblasti v Københavnu so se na provokacije že odzvale s pozivom Združenim državam k spoštovanju ozemeljske celovitosti države.
Kontekst in ozadje
23. jul. 2025
Vrnitev Elona Muska in kritike evropskih obrambnih izdatkov
Agencija Bloomberg je poročala o morebitni vrnitvi podjetnika Elona Muska v ameriško politiko kot svetovalca Donalda Trumpa. Hkrati so se pojavila opozorila o tveganjih v Ukrajini in kritikah na račun Evrope, ki naj ne bi izpolnila obljub glede povečanja obrambnih izdatkov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost znotraj zavezništva NATO, katerega članici sta tako Slovenija kot Danska. Vsakršen pritisk ZDA na ozemeljsko celovitost evropske države pomeni tveganje za varnostno arhitekturo Evrope.
Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava in suverenosti držav pozorno spremlja tovrstne premike, saj bi morebitna destabilizacija Arktike ali diplomatski spor med ključnimi zavezniki vplival na slovensko zunanjo politiko in obrambne interese v okviru EU in Nata.
Danska premierka Mette Frederiksen je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije k ZDA, pri čemer je poudarila, da ZDA nimajo pravice anektirati otoka.
Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil prepričanje, da Združene države Amerike za zagotavljanje nacionalne varnosti nujno potrebujejo Grenlandijo. Kot ključna razloga za tovrstne ambicije je navedel povečano grožnjo ruskih in kitajskih ladij v arktični regiji. Trump je ob tem poudaril, da Danska po njegovem mnenju ni sposobna ustrezno poskrbeti za varnost tega avtonomnega ozemlja. Do izjav je prišlo le nekaj ur po tem, ko ga je danska premierka Mette Frederiksen javno pozvala, naj preneha z grožnjami glede otoka.
Besedni spor glede največjega otoka na svetu se je zaostril v času povečanih geopolitičnih napetosti, ki so sledile ameriški vojaški operaciji v Venezueli. Trumpova administracija meni, da je strateška lega Grenlandije ključna za ameriško obrambo. Kljub jasnemu nasprotovanju Kopenhagna Trump vztraja pri ideji o priključitvi oziroma nakupu otoka, kar je bila njegova želja že v prvem predsedniškem mandatu.
Danski diplomat Jesper Møller Sørensen je ostro odgovoril na objave iz krogov blizu ameriške administracije, ki namigujejo na morebitno priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Odziv je sprožila objava zemljevida Grenlandije v barvah ameriške zastave s pripisom 'kmalu', ki jo je na družbenem omrežju X delila soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše. Veleposlanik Sørensen je v svoji izjavi poudaril, da so ZDA in Kraljevina Danska zaveznice v okviru zveze NATO ter da morajo spoštovati ozemeljsko celovitost drug druge.
Incident je povzročil precejšnjo diplomatsko vznemirjenje v Kopenhagnu, kjer so dejanje označili za nesprejemljivo in provokativno. Danska stran je izpostavila pomen skupnega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti v Arktični regiji, namesto podžiganja ozemeljskih vprašanj. Analitiki dogodek povezujejo s širšo ameriško zunanjo politiko in nedavnimi dogodki v Venezueli, kar vzbuja strahove o morebitnih novih ekspanzionističnih težnjah Washingtona pod trenutnim vodstvom.
Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril, da Združene države Amerike zaradi potreb nacionalne varnosti nujno potrebujejo Grenlandijo. V izjavah na letalu Air Force 1 je pojasnil, da Danska ne more ustrezno poskrbeti za to avtonomno ozemlje v Arktiki. Njegove besede so sprožile oster odziv danske premierke Mette Frederiksen, ki je Washington pozvala, naj preneha z grožnjami glede otoka. Diplomatska napetost se stopnjuje v času, ko so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu.
Medtem ko so Združene države prevzele začasno upravljanje Venezuele, je vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez na Donalda Trumpa naslovila javni poziv k miru in dialogu. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Južni Ameriki in sočasno vztrajanje pri ozemeljskih težnjah na severu povzročata zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpov pristop, ki temelji na uporabi vojaške moči za doseganje političnih in strateških ciljev, postal vzgled drugim avtoritarnim voditeljem po svetu.
Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.
Po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga je izvedla ameriška vojska, ZDA razmišljajo o imenovanju Marca Rubia na ključni položaj pri upravljanju Venezuele. Trump je napovedal možnost vojaških operacij proti trem dodatnim državam in s tem nakazal širitev ameriškega vpliva. Dogajanje v Venezueli naj bi po mnenju nekaterih analitikov zaznamovalo Trumpovo zapuščino.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost znotraj zavezništva NATO, katerega članici sta tako Slovenija kot Danska. Vsakršen pritisk ZDA na ozemeljsko celovitost evropske države pomeni tveganje za varnostno arhitekturo Evrope.
Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava in suverenosti držav pozorno spremlja tovrstne premike, saj bi morebitna destabilizacija Arktike ali diplomatski spor med ključnimi zavezniki vplival na slovensko zunanjo politiko in obrambne interese v okviru EU in Nata.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
