Danska izrazila nezadovoljstvo zaradi objave fotografije Grenlandije z ameriško zastavo

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti in imenoval posebnega odposlanca za to območje. Vodstvo Grenlandije je izjavilo, da imenovanje odposlanca ne spreminja ničesar v zvezi z njihovim ozemljem. Poudarili so, da ZDA ne morejo priključiti druge države, niti z argumenti o mednarodni varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil svoje ambicije po ameriški priključitvi Grenlandije, kar je povzročilo oster diplomatski odziv Danske. Napetosti so se stopnjevale po objavah na družbenih omrežjih, ki jih je sprožila Katie Miller, soproga vplivnega svetovalca v Trumpovi administraciji, v katerih je namigovala na bližajočo se priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Trump je v kasnejših izjavah potrdil svoj interes in poudaril, da Združene države Amerike Grenlandijo potrebujejo predvsem iz obrambnih in strateških razlogov. Danska vlada je v odzivu na te navedbe zahtevala spoštovanje svoje suverenosti in jasno sporočila, da Grenlandija ni naprodaj. Spor se dogaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, saj Trumpove zunanjepolitične poteze, vključno z nedavno vojaško operacijo v Venezueli, sprožajo skrbi v mednarodni skupnosti. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava odnose z zavezniki znotraj zveze NATO in vnaša negotovost v transatlantsko sodelovanje, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri politiki zagotavljanja nacionalne varnosti z razširitvijo ameriškega vpliva.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatsko napetost z izjavami o strateški nujnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Trump je v svojih objavah na družbenih omrežjih in javnih nastopih poudaril, da je otok ključen za ameriško nacionalno varnost, predvsem zaradi naraščajoče prisotnosti Rusije in Kitajske v arktični regiji. Po njegovih besedah Danska nima zadostnega nadzora nad območjem, ki bi lahko dolgoročno zagotavljal stabilnost regije v luči globalnih geopolitičnih premikov. Odziv Grenlandije in Danske je bil takojšen in oster. Voditelji Grenlandije so predsednika pozvali, naj preneha z namigovanji o aneksiji ali prevzemu otoka, saj Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu, da je Danska Trumpove ambicije že v preteklosti označila za absurdne, ameriški predsednik vztraja pri argumentu, da bi bil nakup otoka strateška naložba, podobna nakupu Aljaske v 19. stoletju. Spor se je dodatno zaostril po objavah ameriških vplivnežev z bližnjimi vezmi z Belo hišo, ki so na spletu podpirali tovrstne ozemeljske težnje.