Evropska komisija ni obsodila ponovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije, kljub naraščajočemu mednarodnemu nasprotovanju. Vodja grenlandske vlade je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da je čas za konec "fantazij o aneksiji", medtem ko so evropske zaveznice Danske izpostavile, da morajo o prihodnosti arktičnega otoka odločati njegovi prebivalci sami. Vrh EU se je tako izognil neposredni konfrontaciji z Belo hišo, čeprav Trumpove ambicije v regiji povzročajo precejšnjo politično negotovost.
Kronologija dogodkov
22. dec. 2025 :Trump imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo.Predsednik Donald Trump je sredi decembra 2025 za novega posebnega odposlanca za Grenlandijo imenoval guvernerja Louisiane Jeffa Landryja, kar je sprožilo ostre odzive v Københavnu. Danska je zaradi te poteze na pogovor poklicala ameriškega veleposlanika, saj so imenovanje razumeli kot korak k agresivnejšim prizadevanjem za priključitev otoka.
20. jul. 2025 :Grožnje s carinami in krepitev ameriške dominance.V sredini leta 2025 je Donald Trump stopnjeval pritisk na mednarodno skupnost z grožnjami o uvedbi carin in trditvami o podreditvi Evropske unije ameriškim interesom. Umetniške upodobitve evropskih voditeljev kot marionet so v tistem obdobju odražale naraščajočo zaskrbljenost glede avtonomije evropske zunanje politike.
Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Trump ponovil svoje stališče o strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, kar je neposredno zavrnil København. Diplomatski pritisk se je povečal tudi zaradi drugih geopolitičnih dogodkov, vključno z razmerami v Venezueli, vendar Bruselj ostaja previden pri uradnem komentiranju ozemeljskih ambicij Washingtona. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka v arktični strategiji, kjer se križajo interesi velesil glede naravnih virov in varnostnih vprašanj.
Izjave
"Dovolj je fantazij o aneksiji. O prihodnosti Grenlandije bodo odločali njeni ljudje."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje je pomembno za Slovenijo kot članico Evropske unije in zveze NATO, saj vprašanje ozemeljske celovitosti zaveznic neposredno vpliva na stabilnost zahodnega zavezništva. Vsakršen spor med ZDA in Dansko glede Grenlandije lahko oslabi enotnost EU v arktični regiji, kjer ima Evropa strateške gospodarske in okoljske interese.
Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Grenlandijo po ponovnih izjavah Donalda Trumpa o interesu ZDA za arktični otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je odzval na Trumpove pobude in poudaril, da Grenlandija ni Venezuela. Medtem je odziv Evropske unije na Trumpove izjave bil zadržan.
Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo.
Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.
Ukrajinski in evropski uradniki so izrazili močno nezadovoljstvo nad Trumpovim mirovnim načrtom, ki naj bi bil naklonjen Kremlju in bi od Ukrajine zahteval znatne koncesije. Zelenski se je nujno posvetoval s francoskimi, nemškimi in britanskimi voditelji o ameriškem načrtu. Bela hiša je sprva izjavila, da ji ni mar za evropske želje glede Ukrajine, nato pa je hitro spremenila stališče.
Po pogovorih med Ukrajino in ZDA v Berlinu, kjer so ZDA nakazale odprtost Rusije za vstop Ukrajine v EU in napredek pri varnostnih jamstvih, so evropski voditelji poudarili, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo. Donald Trump je priznal, da je Ukrajina v konfliktu z Rusijo že izgubila ozemlje. Poljski premier je izrazil dvom o hitri odločitvi EU glede zaplembe ruskega premoženja. Sergej Lavrov pa je izpostavil ponovni vzpon nacizma v EU in nagnjenost Evrope k "kraji".
Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.
Senator Lindsey Graham je kritiziral Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, medtem ko je Putin izjavil, da bi lahko bil osnova za končno mirovno rešitev. Ukrajina se je strinjala, da bo začela pogajanja z ameriškimi uradniki o načrtu, čeprav nekateri v Ukrajini izražajo strah, da načrt pomeni kapitulacijo.
Dogajanje je pomembno za Slovenijo kot članico Evropske unije in zveze NATO, saj vprašanje ozemeljske celovitosti zaveznic neposredno vpliva na stabilnost zahodnega zavezništva. Vsakršen spor med ZDA in Dansko glede Grenlandije lahko oslabi enotnost EU v arktični regiji, kjer ima Evropa strateške gospodarske in okoljske interese.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.