Valérie Niquet, strokovnjakinja za azijska vprašanja pri francoski Fundaciji za strateške raziskave (FRS), je v prispevku za časnik Le Monde izpostavila nevarnost kitajskih vojaških dejavnosti v okolici Tajvana. Po njenih navedbah Kitajska s pogostimi vojaškimi vajami, vključno z nedavnimi manevri decembra 2025, načrtno izvaja pritisk, s katerim želi izčrpati voljo do upora tako na Tajvanu kot pri njegovih mednarodnih partnerjih.
Kronologija dogodkov
2. jan. 2026 :Mednarodni odzivi na kitajski vojaški pritisk ob začetku leta 2026.Združene države Amerike in Kanada so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov 'Pravična misija 2025' in pozvale k ohranitvi statusa quo. Hkrati je kitajski urad za vprašanja Tajvana podal novoletno poslanico, v kateri je pozval k dialogu o združitvi, kar so tajvanske oblasti razumele kot stopnjevanje pritiska.
Niquettova opozarja, da Kitajska ne potrebuje neposredne invazije za dosego svojih ciljev, saj lahko z blokado zračnega in pomorskega prostora dejansko povzroči gospodarsko ter politično hromitev otoka. Takšna strategija "zadušitve" brez odkritega spopada predstavlja nov izziv za stabilnost v regiji. Strokovnjakinja poudarja, da nenehni vojaški manevri služijo kot psihološko orožje, ki postopoma zmanjšuje pripravljenost zaveznikov na posredovanje in ustvarja občutek neizbežnosti kitajske prevlade.
Izjave
"Kitajska s pogostimi vojaškimi vajami poskuša izčrpati voljo do upora Tajvana in njegovih partnerjev."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Tajvanski ožini je pomembno za Slovenijo zaradi vpliva na globalne dobavne verige, zlasti na področju polprevodnikov, kjer je Tajvan ključni akter. Vsaka destabilizacija ali morebitna blokada regije bi neposredno vplivala na slovensko elektronsko in avtomobilsko industrijo.
Poleg tega Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja usklajenost evropske zunanje politike do Kitajske. Analize evropskih strokovnjakov, kot je Niquettova, pomagajo oblikovati širši strateški odziv unije, ki mu sledi tudi slovenska diplomacija.
Kitajska je začela največje vojaške vaje doslej okoli Tajvana, ki simulirajo blokado otoka in zajem ključnih območij. Vaje, ki vključujejo letalske, mornariške in raketne sile, predstavljajo opozorilo separatistom in zunanjim silam. Kitajska vojska je objavila plakat z "puščicami pravice", ki dežujejo na Tajvan.
Kitajska ljudska armada je v okviru obsežnih vojaških vaj z naslovom "Pravična misija 2025" objavila serijo propagandnih videoposnetkov, s katerimi stopnjuje psihološki pritisk na Tajvan. Vzhodno poveljstvo kitajske vojske je izdalo videospot z naslovom "Ukrepi za prevzem oblasti", v katerem prikazujejo napredne vojaške zmogljivosti, vključno s taktikami za uničenje ključnih tarč in popolno nevtralizacijo sovražnikovih sil. Besedila pesmi v videoposnetkih neposredno opozarjajo, da bodo tisti, ki se zanašajo na tuje sile za dosego neodvisnosti Tajvana, tarča kitajskih raketnih sistemov Dongfeng.
Propagandna kampanja dopolnjuje dejanske vojaške manevre v okolici otoka, ki so se začeli konec decembra 2024. Kitajski vojaški blogerji in uradni kanali izpostavljajo zmogljivosti za hitro uničenje tajvanskih obrambnih sistemov, kot so mobilni raketometi HIMARS. Gre za usklajen napad, ki združuje vojaško silo s t.i. "kulturnim bojem", s katerim Peking poskuša demoralizirati tajvansko prebivalstvo in oblasti v Tajpeju, hkrati pa mednarodni javnosti sporoča svojo pripravljenost na morebitno uporabo sile.
Kitajska ljudska armada je dan po zaključku Foruma dveh mest (Twin City Forum) sprožila obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana, ki so vključevale tudi streljanje z ostrim strelivom dolgega dosega. Tajvanska opozicijska svetnica Jian Shu-pei je ostro kritizirala tajpejskega župana Jiang Wan-ana, češ da je Kitajska darilo v obliki pand uporabila za pomiritev politikov, medtem ko sočasno izvaja vojaško ustrahovanje prebivalstva. Po navedbah strateških strokovnjakov so vaje z imenom 'Pravična misija' politično motivirane in nimajo mednarodnopravne legitimnosti.
Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Kitajska danes izvedla daljinsko raketno streljanje, kar tajvanski politiki označujejo za neposreden poskus destabilizacije demokratične družbe. Govornica Demokratične progresivne stranke (DPP) Han Ying je poudarila, da se Peking poslužuje starih metod ustrahovanja, ki so tokrat improvizirane in usmerjene proti suverenosti otoka. Odnosi med Tajpejem in Pekingom ostajajo na najnižji točki, saj Kitajska stopnjuje vojaško prisotnost v Tajvanski ožini kot odgovor na politične dejavnosti na otoku.
Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.
Kitajska je izvedla že šesto serijo obsežnih vojaških vaj okoli Tajvana od leta 2022. Vaje so predstavljene kot opozorilo proti težnjam po neodvisnosti Tajvana in tujemu vmešavanju.
Pentagon je v poročilu ocenil, da bo Kitajska do konca leta 2027 sposobna uspešno izvesti vojno proti Tajvanu. Opozorili so, da kitajsko vojaško kopičenje povečuje ranljivost ZDA in povečuje tveganje za skorajšnji konflikt. Kitajska uporablja večplastni pristop v Južnem kitajskem morju, ki združuje vojaško moč, paravojaške sile in pravne instrumente, da bi uveljavila nadzor nad tem območjem. Kljub temu, da je mednarodno sodišče leta 2016 zavrnilo kitajske zahteve, Kitajska še naprej deluje, kot da ima de facto nadzor. Kljub napetostim Pentagon poudarja, da se je rast števila kitajskih jedrskih bojnih glav upočasnila in se zavezuje k stabilizaciji odnosov s Pekingom.
Dogajanje v Tajvanski ožini je pomembno za Slovenijo zaradi vpliva na globalne dobavne verige, zlasti na področju polprevodnikov, kjer je Tajvan ključni akter. Vsaka destabilizacija ali morebitna blokada regije bi neposredno vplivala na slovensko elektronsko in avtomobilsko industrijo.
Poleg tega Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja usklajenost evropske zunanje politike do Kitajske. Analize evropskih strokovnjakov, kot je Niquettova, pomagajo oblikovati širši strateški odziv unije, ki mu sledi tudi slovenska diplomacija.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.