Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, znašel pod plazom kritik domače opozicije. Macron je v svojem uradnem odzivu zgolj »vzel na znanje« konec Madurove vladavine in pozval k mirnemu demokratičnemu prehodu oblasti, pri čemer pa se ni opredelil do metod, ki jih je uporabila administracija Donalda Trumpa. Takšno stališče je sprožilo ostre odzive predvsem na levi strani političnega pola in med nekaterimi diplomati, ki Franciji očitajo opuščanje načel mednarodnega prava. Nekdanji premier Dominique de Villepin je predsednika Macrona obtožil podrejanja politiki Donalda Trumpa in opozoril, da je Francija s tem izgubila svojo neodvisno zunanjepolitično držo. Medtem ko so nekateri drugi evropski voditelji poudarili nujnost spoštovanja mednarodnih norm, so francoski kritiki Macronov molk o zakonitosti ameriškega posredovanja označili za neodgovorno ravnanje. Odziv je povzročil nelagodje celo znotraj predsednikovega lastnega političnega tabora, saj država tradicionalno zagovarja multilateralizem in nasprotuje enostranskim vojaškim posegom v suverene države.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v zadnjih dneh znašel pod plazom kritik domače politične javnosti in nekdanjih zaveznikov zaradi svojega odziva na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro. Kritiki, med katerimi je najglasnejši nekdanji premier Dominique de Villepin, Macronu očitajo odgovornost za "politiko podrejanja" Združenim državam Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko so nekateri evropski voditelji, kot sta britanski premier Keir Starmer in nemški kanclerski kandidat Friedrich Merz, ob padcu Madurovega režima poudarili nujnost spoštovanja mednarodnega prava, je Macron dejal le, da se "seznanja" s koncem diktature, kar je v Franciji sprožilo obtožbe o izdaji diplomatske neodvisnosti. Opozicija na levici in del predsedniškega tabora sta izrazila nerazumevanje nad dejstvom, da se Macron ni opredelil do nezakonitosti ameriškega vojaškega posredovanja na tujem ozemlju. Villepin je predsednikovo držo označil za "neodgovorno" in "slepo za realnost", ter namignil, da Macron poskuša pridobiti naklonjenost Washingtona na račun mednarodnih pravnih norm. Situacija je v Franciji sprožila širšo razpravo o vlogi države v mednarodnih odnosih in njeni sposobnosti ohranjanja avtonomne zunanje politike v senci ameriških interesov. Macronov poziv k "mirnemu in demokratičnemu prehodu" po mnenju kritikov ne opravičuje molka ob načinu, na katerega je bila izvedena aretacija izvoljenega, čeprav spornega, voditelja tuje države.

Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je v požaru v Crans-Montani umrlo osem francoskih državljanov, 23 pa je bilo ranjenih. Ena oseba je še vedno pogrešana.

V ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki na ruski obmejni regiji sta bila ubiti najmanj dve osebi, še tri pa so bile ranjene, so v nedeljo sporočili lokalni uradniki. Guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je potrdil, da je v enem od napadov dron zadel avtomobil, pri čemer je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Incidenti so se zgodili v času povečanih napetosti in intenzivnih čezmejnih spopadov, ki zaznamujejo začetek leta 2026. Novi napadi so se zvrstili tik pred napovedanimi mirovnimi pogajanji v Parizu, ki naj bi se odvila ta teden z namenom končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Kljub napovedim ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je mirovni sporazum že v 90 odstotkih usklajen, se razmere na terenu ne umirjajo. Obe strani se v zadnjih dneh medsebojno obtožujeta napadov na civilno infrastrukturo in naseljena območja, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za premirje.

V nemški in francoski prestolnici so se prejšnji dan odvili protesti, uperjeni proti zunanji politiki Združenih držav Amerike. V Berlinu se je skupina protestnikov zbrala pred veleposlaništvom ZDA, kjer so v znak nasprotovanja Washingtonu javno zažgali ameriško zastavo. Dogodek je bil del širšega vala nezadovoljstva nad mednarodnimi posegi ameriške administracije, predvsem v povezavi z zadnjimi dogodki v Venezueli. Podobni prizori so se odvili tudi na pariškem Trgu republike. Tamkajšnji demonstranti so z zažigom zastave izrazili nasprotovanje morebitnemu ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli. Protestniki v obeh evropskih mestih so kritizirali vmešavanje Washingtona v notranje zadeve drugih držav in pozvali k spoštovanju suverenosti. Po poročanju lokalnih virov so shodi minili v znamenju napetosti, a so bili usmerjeni specifično proti diplomatskim predstavništvom in simbolom ameriške moči.

V tragičnem požaru, ki je na novoletno jutro zajel bar Le Constellation v švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana, je življenje izgubil 16-letni Arthur Brodard. Njegova mati Laëtitia Brodard-Sistre je po večdnevnem obupanem iskanju in številnih pozivih javnosti prek družbenih omrežij potrdila vest o sinovi smrti. Požar v priljubljenem zbirališču je zahteval visoko število žrtev; po zadnjih podatkih je umrlo 40 ljudi, 119 oseb pa je bilo poškodovanih. Preiskava o vzroku požara v baru še poteka, medtem ko se švicarske in francoske oblasti ukvarjajo z identifikacijo žrtev in nudenjem pomoči preživelim. Mladi Arthur je bil eden izmed več pogrešanih oseb po katastrofi, ki se je zgodila 1. januarja. Tragedija je sprožila val žalovanja v Franciji in Švici, saj so med žrtvami predvsem mladi ljudje, ki so v letovišču praznovali začetek novega leta. Švicarske reševalne službe so se spopadale z izjemno zahtevnimi razmerami pri omejevanju ognja in iskanju ponesrečencev v uničenem objektu.

Švicarska policija je identificirala še 16 žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel priljubljen lokal v smučarskem središču Crans-Montana. S tem se je število potrjenih identiteti povečalo, medtem ko je skupno število smrtnih žrtev tragičnega dogodka naraslo na 40. Preiskovalci so sporočili, da so med novo identificiranimi žrtvami deset švicarskih državljanov, dva Italijana ter državljani Francije, Romunije in Turčije, ena oseba pa je imela dvojno državljanstvo Italije in Združenih arabskih emiratov. Oblasti so poudarile, da je bilo med žrtvami veliko mladostnikov, kar še dodatno poudarja razsežnost tragedije v kantonu Valais. Lokal je bil v času izbruha ognja v novoletni noči prepoln obiskovalcev, kar je otežilo evakuacijo in privedlo do visokega števila žrtev. Identifikacijski postopek se nadaljuje, preiskovalci pa se še naprej trudijo ugotoviti natančen vzrok požara, ki je opustošil stavbo v enem najbolj znanih švicarskih smučarskih središč.

V Franciji je bil moški obsojen na 30 let zapora zaradi umora 17-letne srednješolke, ki se je zgodil leta 1994. Primer je bil nerešen do leta 2021, ko so DNK dokazi privedli do aretacije 58-letnega moškega.

V Zadru je mestni svetnik zahteval pojasnilo glede incidenta, v katerem naj bi direktor Vodovoda poskušal vreči steklenico proti njemu. V Zagrebu so se pojavili novi sramotilni napisi proti Miljenku Jergoviću in Daliji Orešković. V Črni gori pa se politična kriza poglablja, saj se stranke ne morejo dogovoriti o novih volitvah, Šćekić pa je potrdil ustanovitev nove stranke. Poleg tega je Milatović imenoval Veskovića in Vuksanovićevo za nova svetovalca. Razprave o članstvu v NATO se nadaljujejo, nekateri spreminjajo stališča glede na trenutno politično vlogo.

V Isèreju v Franciji se je zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl mlad moški. Osemnajstletni voznik je po nesreči pobegnil s kraja dogodka in pustil mrtvega sopotnika v avtomobilu. Voznika in še enega potnika, ki sta prav tako pobegnila, so kasneje našli.

V Nici poteka sojenje 36-letnemu Francozu, ki se je izdajal za irskega lorda in igralcu ter režiserju Danyju Boonu prevaral več kot pet milijonov evrov. Prevarant, ki je bil že obsojen zaradi goljufije leta 2019, je priznal dejanja, povezana z upravljanjem jahte.

V Vandœuvre-lès-Nancy v francoski regiji Meurthe-et-Moselle je 61-letni oče umrl, njegov 27-letni sin pa bil ranjen v napadu z nožem. Napad se je zgodil na ulici, storilci pa še niso bili identificirani. Lokalni mediji poročajo o preiskavi.

Več deset oseb, ki so bile poškodovane v požaru v baru v švicarskem letovišču Crans-Montana, so zaradi potrebe po specializiranem zdravljenju prepeljali v bolnišnice v tujini. Kot je poročala švicarska radiotelevizija SRF, so žrtve z hudimi opeklinami in drugimi poškodbami namestili v specializirane klinike v Belgiji, Nemčiji, Franciji in Italiji. Švicarske oblasti so se za prevoz v sosednje države in države Evropske unije odločile zaradi zasedenosti oziroma specifičnih potreb pri oskrbi večjega števila huje poškodovanih oseb hkrati. Reševalna akcija je zahtevala usklajeno mednarodno sodelovanje, saj gre za logistično zahteven podvig premestitve pacientov, ki potrebujejo intenzivno nego. Preiskava o vzroku požara v priljubljenem turističnem središču še vedno poteka, medtem ko zdravstvene službe spremljajo stanje premeščenih oseb.

V Parizu se je začelo sojenje trem ženskam, Christine Allain, Mayalen Duhart in Jennyfer Clain, ki so obtožene, da so se med letoma 2014 in 2017 pridružile Islamski državi v Siriji. Jennyfer Clain je nečakinja bratov Clain, propagandistov Islamske države, ki so prevzeli odgovornost za napade 13. novembra v Parizu.

V občini Saint-Dalmas-le-Selvage v departmaju Alpes-Maritimes na jugovzhodu Francije se je v nedeljo, 4. januarja, zgodila gorska nesreča s smrtnim izidom. Turna smučarka je med vzponom s svojim partnerjem padla približno 20 metrov globoko v brezno oziroma naravno kotanjo. Nesreča se je zgodila na nadmorski višini okoli 1500 metrov v zaledju Nice, na območju, ki velja za težko dostopno. Reševalne službe so klic na pomoč prejele okoli 14. ure, ko je partner ponesrečenke prijavil njen padec. Kljub hitremu posredovanju gasilcev in reševalnih ekip ter uporabi obsežnih sredstev za reševanje v gorah so smučarko našli mrtvo. Lokalni gasilci in pristojne službe ob tem dogodku znova opozarjajo na izjemno previdnost pri izvajanju športnih aktivnosti v naravnem okolju, predvsem pri turnem smučanju. Poudarjajo pomen ustrezne opreme, spremstva in realne ocene tveganj, saj se je v zadnjih dneh v regiji zvrstilo več gorskih nesreč.

Francoski raper Calbo, soustanovitelj skupine Ärsenik, je umrl v nedeljo, 4. januarja, v starosti 52 let. To je sporočila njegova družina v izjavi na družbenih omrežjih. Skupino Ärsenik je ustanovil skupaj z bratom Linom.

V nedeljo je v starosti 52 let umrl raper Calbo, soustanovitelj francoske rap skupine Ärsenik. Calbo, čigar pravo ime je Gaëlino M'Bani, je skupino ustanovil skupaj z bratom Linom. Skupina je zaznamovala zlato dobo francoskega rapa, še posebej z albumom "Quelques gouttes suffisent" iz leta 1998.

Multinacionalna medijska korporacija Music Television (MTV) je z letom 2026 ukinila svoje specializirane glasbene kanale, ki so neprekinjeno predvajali glasbene vsebine v devetih državah. Ukrep je prizadel ključne evropske trge, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Irsko, Poljsko in Avstrijo, medtem ko so se od oddajanja poslovili tudi v Braziliji in Avstraliji. V Združenih državah Amerike mreža MTV medtem ohranja svoje redne televizijske prenose. Odločitev o ukinitvi kanalov, kot je MTV Music, odraža korenite spremembe v potrošnji medijskih vsebin, saj se občinstvo vse bolj preusmerja k digitalnim platformam na zahtevo. Poteza sledi širšemu trendu prestrukturiranja znotraj podjetja Paramount Global, ki se spopada s padajočo gledanostjo linearne televizije. Čeprav blagovna znamka ostaja prisotna na spletu, dokončna ukinitev teh kanalov zaznamuje konec obdobja klasične televizijske glasbene produkcije, ki je desetletja sooblikovala globalno pop kulturo.

V osmem pariškem okrožju so policisti v petek, 2. januarja 2025, pridržali moškega, ki je s spomenika Ivane Orleanske na trgu Saint-Augustin odlomil in odtujil meč. Incident se je zgodil okoli 10. ure zjutraj, ko se je neznanec povzpel na konjeniški kip in s silo odstranil del orožja. Moškega so kmalu zatem izsledili in prijeli v bližini železniške postaje Saint-Lazare, ukradeni predmet pa so policisti zasegli. Preiskovalci trenutno ugotavljajo motive za dejanje, osumljenec pa ostaja v priporu. Gre za zgodovinsko pomemben spomenik kiparja Paula Duboisa iz konca 19. stoletja, ki upodablja francosko narodno herojinjo iz stoletne vojne v polnem oklepu. Kip, ki je bil prvotno postavljen pred Panteonom, velja za eno izmed ključnih kulturnih znamenitosti francoske prestolnice. Lokalne oblasti so že napovedale oceno škode in načrt za sanacijo poškodovanega kipa.

V začetku leta 2026 so na francoskem knjižnem trgu v prevodu izšli prvi romani uveljavljenih hollywoodskih igralcev Toma Hanksa in Keanuja Reevesa. Tom Hanks se v svojem delu z naslovom Naissance d'un chef-d'œuvre du cinéma (Rojstvo filmske mojstrovine) posveča svetu kinematografije, kjer skozi zgodbo o snemanju visokoproračunskega filma o superjunakih ponuja vpogled v zakulisje filmske industrije. Devetinšestdesetletni dobitnik oskarja je po navedbah založbe v knjigo vpletel svoje bogate izkušnje, ki jih je pridobil med snemanjem kultnih filmov, kot sta Forrest Gump in Apollo 13. Keanu Reeves se je literarnemu svetu predstavil z znanstvenofantastičnim romanom Le livre d'ailleurs (Knjiga od drugod), ki ga je napisal v sodelovanju z britanskim avtorjem Chino Miévillom. Zgodba sledi nesmrtnemu vojščaku in dopolnjuje Reevesov prejšnji projekt, serijo stripov BRZRKR. Izid obeh del predstavlja del širšega vala anglosaksonske literature, ki je januarja 2026 preplavil francoske knjigarne, med katerimi so tudi nova dela avtorjev, kot sta Russell Banks in Gabriel Tallent.

Francoski center za nacionalne spomenike (CMN) je poročal o rekordnem številu obiskovalcev v preteklem letu, ko so v državi zabeležili skupno 12 milijonov turistov. To predstavlja znatno povečanje, saj se je število obiskov v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za milijon oseb. Med najbolj priljubljenimi znamenitostmi sta ostala Slavolok zmage v Parizu in opatija Mont-Saint-Michel, ki še naprej privabljata največje število domačih in tujih gostov. Center upravlja več kot sto zgodovinskih objektov po vsej državi, ki so ključnega pomena za francosko kulturno dediščino in turistični sektor. Rast obiska pripisujejo uspešni promociji in oživljanju turističnega povpraševanja po svetovni pandemiji. Slavolok zmage je v letu 2025 izstopal kot najbolj obiskana točka med vsemi spomeniki pod upravljanjem centra, kar potrjuje osrednjo vlogo Pariza v francoski turistični ponudbi.

Moški, ki je ukradel meč s kipa Ivane Orleanske na trgu Saint-Augustin v Parizu, je bil aretiran. Policija ga je pridržala in preiskuje motiv za dejanje, pri čemer ni jasno ali gre za oboževalca, nasprotnika ali osebo z duševnimi težavami.

V Montpellierju je v 88. letu starosti umrl Francis Hallé, eden najpomembnejših francoskih botanikov in dendrologov, ki je svoje življenje posvetil preučevanju ter zaščiti tropskih gozdov. Hallé, ki je umrl 31. decembra okoli 23. ure, je bil svetovno znan po svojem pionirskem delu na področju arhitekture dreves in neutrudnem prizadevanju za ohranitev primarnih gozdov. Kot so sporočili iz združenja, ki nosi njegovo ime, je bil znanstvenik izjemno priljubljen tudi pri širši javnosti, k čemur so pripomogli njegovi pedagoški talenti in prepoznavne ilustracije narave. Halléjeva zapuščina obsega številne odprave in znanstvena dela, s katerimi je opozarjal na nujnost ohranitve biotske raznovrstnosti. Bil je ustanovni član združenja za ponovno vzpostavitev primarnega gozda v zahodni Evropi, s čimer je želel naravi vrniti prostor, ki ga ne bi motil človeški vpliv. Njegova smrt predstavlja veliko izgubo za svetovno znanstveno skupnost in okoljevarstvena gibanja, saj je veljal za glasnika neslišanih ekosistemov, ki se spopadajo s hitrim krčenjem in uničevanjem zaradi človekovih dejavnosti.

Po vsem svetu so množice z ognjemeti, bobnanjem in uličnimi festivali proslavile prihod novega leta 2026. Praznovanja so potekala ob poostrenih varnostnih ukrepih, ponekod pa so bila zasenčena z žalostjo.

Francoski mediji so objavili podrobne analize koledarja za leto 2026, ki državljanom omogočajo strateško načrtovanje dopustov za dosego čim večjega števila prostih dni. Čeprav bo leto 2026 po ocenah nekoliko manj ugodno od leta 2025, koledar še vedno ponuja številne priložnosti za podaljšane konce tedna, saj večina praznikov pade na delovne dni. Izjemi sta le 15. avgust in 1. november, ki bosta v letu 2026 na soboto oziroma nedeljo. Posebno pozornost so namenili mesecu maju, ki bo s petimi konci tedna in štirimi prazniki ključen za tiste, ki želijo z minimalnim številom dni dopusta doseči dolgotrajno odsotnost z dela. Izračuni kažejo, da bo z ugodno razporeditvijo 25 dni letnega dopusta mogoče pridobiti skupno 56 prostih dni. Svetovalni prispevki vključujejo strategije za t. i. »mostove«, zlasti ob četrtkih, kar omogoča štiridnevne odmore z uporabo zgolj enega dneva dopusta.

Ameriški kinološki klub (AKC) je v torek uradno razširil svoj seznam priznanih pasem s tremi novimi člani, ki bodo od leta 2026 lahko sodelovali na številnih razstavah v Združenih državah Amerike. Med novinci so pasme z različnih koncev sveta: francoski lovski pes basset fauve de Bretagne, ruski toy ter terier, poimenovan po nekdanjem ameriškem predsedniku Teddyju Rooseveltu. Priznanje teh pasem bo verjetno povečalo njihovo prepoznavnost in priljubljenost med ljubitelji hišnih ljubljenčkov. Basset fauve de Bretagne je čvrst in družaben nizkonogi lovec, ki izvira iz 16. stoletja. V Združenih državah Amerike se je pasma začela uveljavljati po letu 2001, ko je trenerka Cindy Hartman iz Južne Karoline uvozila prve mladiče iz Francije. Poleg lovskih nalog se pasma danes uporablja tudi kot terapevtski pes za opozarjanje na zdravstvene težave. Ruski toy, ki izvira iz obdobja hladne vojne, in terier Teddyja Roosevelta dopolnjujeta trojico, ki bo odslej deležna polne podpore in registracije pri najstarejši ameriški kinološki organizaciji.

Francoska vlada je z uradnim odlokom podelila državljanstvo ameriškemu igralcu Georgeu Clooneyju, njegovi soprogi Amal Clooney in njunima osemletnima dvojčkoma, Elli in Alexandru. Odločitev, ki je bila v ponedeljek objavljena v uradnem listu, potrjuje igralčeve pretekle napovedi o želji po pridobitvi francoskega potnega lista. Glavni razlog za to potezo naj bi bila strožja francoska zakonodaja na področju varovanja zasebnosti, ki družini omogoča boljšo zaščito pred vdori fotografov in paparacev. Amal Clooney, sicer uveljavljena pravnica na področju človekovih pravic, je bila v vladnem obvestilu navedena pod svojim dekliškim priimkom Alamuddin. George Clooney je v preteklosti že izrazil svojo naklonjenost francoski kulturi in jeziku, kljub temu da se z učenjem francoščine še vedno spopada. Družina, ki že dlje časa preživlja del leta na svojem posestvu v Provansi, bo z novim statusom uživala vse pravice in zaščito, ki jih nudi francoski pravni red, vključno z omejitvami glede objav zasebnih fotografij mladoletnih otrok.

Ameriški igralec George Clooney, njegova soproga, ugledna pravnica Amal Clooney, ter njuna otroka dvojčka so uradno postali francoski državljani. Podelitev državljanstva je bila potrjena z objavo dekreta v francoskem uradnem listu, s čimer se je zaključil postopek naturalizacije družine. Odločitev za pridobitev francoskega potnega lista po besedah zakoncev izvira iz njune želje po mirnejšem življenju in dejstva, da se v Franciji kot družina počutijo najbolj srečne. Zakonca Clooney sta že dlje časa povezana s Francijo, kjer imata v lasti nepremičnino in preživita velik del svojega časa. Pridobitev državljanstva jima bo omogočila lažje bivanje in vključevanje v lokalno okolje, hkrati pa predstavlja simbolni korak njune pripadnosti državi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so dokumenti o državljanstvu vključevali celotno družino, vključno z osemletnima otrokoma Alexandrom in Ello.

Ameriški igralec George Clooney je skupaj s svojo soprogo Amal Clooney in njunima dvema otrokoma uradno pridobil francosko državljanstvo, so poročali tuji mediji ob sklicevanju na tiskovno agencijo AFP. Odločitev za naturalizacijo naj bi bila tesno povezana z igralčevim nedavnim nakupom nepremičnine v Franciji, kjer družina v zadnjem času preživlja vedno več časa. S tem korakom je hollywoodski zvezdnik, ki je bil dolga leta sinonim za ameriško filmsko industrijo, svojo osebno in pravno pot tesneje povezal z evropsko celino. Novico o pridobitvi državljanstva je potrdila agencija AFP, ki navaja, da je postopek vključeval celotno ožjo družino. Čeprav podrobnosti o samem postopku in morebitni ohranitvi ameriškega državljanstva niso bile javno razkrite, odločitev potrjuje igralčevo namero po stalnejšem bivanju v Franciji. Clooney se je tako pridružil številnim drugim znanim osebnostim, ki so si zaradi osebnih ali poslovnih razlogov za svoj novi dom izbrali države Evropske unije.

Ameriški igralec George Clooney, njegova soproga, ugledna pravnica Amal Alamuddin Clooney, in njuna osemletna dvojčka so postali francoski državljani. Kot razkriva uradni dekret francoskih oblasti, ki ga je pridobila tiskovna agencija AFP, je bila odločitev o podelitvi državljanstva celotni družini uradno potrjena v preteklem tednu. Družina Clooney se je s tem pridružila številnim tujim rezidentom, ki so se odločili za francosko naturalizacijo po večletnem bivanju v državi. Zakonca Clooney sta svojo povezanost s Francijo okrepila že leta 2021, ko sta na jugovzhodu države kupila posestvo Domaine du Canadel v kraju Brignoles. Po navedbah uradnih virov je bil postopek pridobitve državljanstva zaključen z objavo dekreta v francoskem uradnem listu 29. decembra. S tem korakom je hollywoodski zvezdnik, ki je sicer znan po svojem družbenem aktivizmu, uradno postal del francoske družbe, kar bo družini olajšalo bivanje in delovanje v tej evropski državi.

Zaradi mrzlega vala v Franciji nevladne organizacije opozarjajo na težak položaj brezdomcev. Po podatkih zveze FAS decembra 7.000 ljudi, med njimi 2.000 otrok, ni dobilo nujne nastanitve in je spalo na ulici.

Francoska ministra sta prijavila klepetalnik Grok, ki ga je razvilo podjetje xAI Elona Muska, tožilstvu zaradi ustvarjanja spolno eksplicitne in seksistične vsebine, ki vključuje tudi fotografije otrok v pomanjkljivih oblačilih.

Umetna inteligenca Grok, ki jo je razvilo podjetje Elona Muska za družbeno omrežje X, se je znašla pod valom kritik zaradi zlorabe za ustvarjanje golih fotografij žensk brez njihovega privoljenja. Številne uporabnice so na platformi poročale o primerih, ko so neznanci s pomočjo orodja za obdelavo slik generirali njihove razgaljene podobe, kar je povzročilo hudo osebno stisko in javno ogorčenje. Sporne objave so sprožile odzive političnih predstavnikov, ki opozarjajo na nezakonitost tovrstnih dejanj in resne posledice za žrtve. Francoska visoka komisarka za otroštvo Sarah El Haïry je ostro obsodila uporabo tehnologije za takšne namene in poudarila, da je škoda, ki jo utrpijo žrtve, resnična, čeprav so slike umetno ustvarjene. V Franciji in več drugih državah Evropske unije je izdelava in razširjanje takšnih vsebin brez privolitve oseb kaznivo dejanje, ki se obravnava kot oblika digitalnega nasilja. Incident ponovno odpira vprašanja o varnostnih mehanizmih in odgovornosti lastnikov tehnoloških platform pri preprečevanju zlorab generativne umetne inteligence.

V Montpellierju je v 88. letu starosti umrl Francis Hallé, eden najpomembnejših francoskih botanikov in dendrologov, ki je svoje življenje posvetil preučevanju ter zaščiti tropskih gozdov. Hallé, ki je umrl 31. decembra okoli 23. ure, je bil svetovno znan po svojem pionirskem delu na področju arhitekture dreves in neutrudnem prizadevanju za ohranitev primarnih gozdov. Kot so sporočili iz združenja, ki nosi njegovo ime, je bil znanstvenik izjemno priljubljen tudi pri širši javnosti, k čemur so pripomogli njegovi pedagoški talenti in prepoznavne ilustracije narave. Halléjeva zapuščina obsega številne odprave in znanstvena dela, s katerimi je opozarjal na nujnost ohranitve biotske raznovrstnosti. Bil je ustanovni član združenja za ponovno vzpostavitev primarnega gozda v zahodni Evropi, s čimer je želel naravi vrniti prostor, ki ga ne bi motil človeški vpliv. Njegova smrt predstavlja veliko izgubo za svetovno znanstveno skupnost in okoljevarstvena gibanja, saj je veljal za glasnika neslišanih ekosistemov, ki se spopadajo s hitrim krčenjem in uničevanjem zaradi človekovih dejavnosti.

Francoska vlada je pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Macron je v svojem novoletnem nagovoru poudaril nujnost zaščite mladih pred negativnimi vplivi digitalnih platform, s čimer je ukrep postal ena izmed prednostnih nalog njegove administracije. Nova zakonodaja bi prepovedala večjim platformam ponujanje storitev tej starostni skupini, s čimer se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je kot prva država na svetu uvedla podobne omejitve. Namen predloga je zmanjšati izpostavljenost otrok škodljivim vsebinam in zasvojenosti. Predlog zakona bo v parlamentarno razpravo vstopil januarja, uveljavitev pa je predvidena s septembrom 2026, ko se začne novo šolsko leto.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Pobuda, ki jo podpira predsednik Emmanuel Macron, bo v parlamentarno razpravo vstopila januarja prihodnje leto, izvajanje ukrepov pa je predvideno z začetkom šolskega leta septembra 2025 oziroma najpozneje leta 2026. Predlog zakona vsebuje dva ključna člena, ki poleg omejevanja digitalnih platform vključujeta tudi prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah oziroma licejih. Francija s to potezo sledi zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno strogo zakonodajo na področju digitalne varnosti mlajših uporabnikov. Namen regulacije je zmanjšati negativne vplive spletnih platform na duševno zdravje mladostnikov in omejiti izpostavljenost neprimernim vsebinam. Po navedbah lokalnih medijev bo zakonodajni postopek vključeval strogo pravno preverjanje, preden bodo poslanci o predlogu dokončno odločali. Ukrep predstavlja enega najstrožjih posegov v digitalne navade mladih znotraj Evropske unije, kar bi lahko služilo kot model za prihodnje evropske regulacije.

Francoska vlada je predstavila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova pravila, ki naj bi stopila v veljavo 1. septembra 2026, bodo spletnim platformam prepovedala ponujanje storitev tej starostni skupini. Nadzor nad izvajanjem zakonodaje bo po predlogu prvega člena zakona prevzel nacionalni urad za regulacijo avdiovizualnih in digitalnih komunikacij (Arcom), ki bo bdel nad ravnanjem tehnoloških velikanov. Poleg omejitev v digitalnem prostoru osnutek zakona v drugem členu predvideva tudi strožje omejitve uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah. Predsednik Emmanuel Macron je tovrstne ukrepe napovedal že pred časom, saj želi s tem omejiti negativne vplive tehnologije na razvoj mladostnikov še pred iztekom svojega mandata leta 2027. Francija se s tem pridružuje državam, kot je Avstralija, ki so že začele izvajati podobne blokade in brisanja računov mlajših uporabnikov. Parlamentarna razprava o novem zakonu je načrtovana za začetek leta 2026.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge zakonodaje, ki bo otrokom, mlajšim od 15 let, prepovedala uporabo družbenih omrežij. Po navedbah francoskih medijev predlog zakona predvideva tudi popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, ki naj bi stopila v veljavo z začetkom novega šolskega leta septembra 2026. Ukrep je del širše nacionalne strategije za zaščito duševnega zdravja mladostnikov in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih tehnologij na izobraževalni proces. Načrtovana reforma sledi razpravam o tveganjih, ki jih prinašajo digitalne platforme, vključno s spletnim nadlegovanjem in zasvojenostjo. Čeprav so podrobnosti o načinu preverjanja starosti še v fazi usklajevanja, vlada poudarja nujnost omejitve dostopa do vsebin, ki niso primerne za razvojno obdobje mladostnikov. S septembrom 2026 bi tako šole postale območja brez mobilnih naprav, kar naj bi izboljšalo koncentracijo dijakov in spodbudilo neposredno socialno interakcijo.

V Franciji pripravljajo zakonodajo, ki bi mlajšim od 15 let od jeseni prihodnje leto prepovedala dostop do družbenih omrežij brez izrecnega dovoljenja staršev. Predlog, ki ga je obravnaval francoski senat, je sprožil burne razprave med mladostniki, starši in tehnološkimi podjetji. Glavni namen nove ureditve je zaščita mladoletnikov pred škodljivimi vplivi spleta, vključno z odvisnostjo, spletnim nadlegovanjem in izpostavljenostjo neprimernim vsebinam. Zagovorniki zakona poudarjajo, da so družbena omrežja postala prostor, kjer se mladi spopadajo s številnimi tveganji, ki jih sami ne znajo ustrezno upravljati. Zakon predvideva, da bodo morala tehnološka podjetja vzpostaviti učinkovite sisteme za preverjanje starosti uporabnikov. V primeru kršitev bi podjetjem grozile visoke denarne kazni. Kritiki po drugi strani opozarjajo na težave pri tehnični izvedbi takšnega nadzora in na morebitne kršitve zasebnosti. Mnogi mladi so nad načrtovanimi omejitvami ogorčeni, saj menijo, da jim država omejuje pravico do informiranja in socializacije v digitalni dobi. Če bo zakon sprejet, bo Francija postala ena prvih evropskih držav s tako strogimi omejitvami na področju digitalne prisotnosti mladoletnikov.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Francosko Ministrstvo za zdravje je bolnišnicam naročilo, naj se do marca 2026 pripravijo na sprejem več tisoč ranjenih vojakov v primeru izbruha vojne v Evropi. Ministrstvo poziva regionalne zdravstvene agencije (ARS), da pripravijo javne bolnišnice na morebitno večjo vojaško udeležbo in sprejem vojakov v primeru splošnega oboroženega spopada. Ta poteza kaže na povečano pripravljenost Francije na potencialne prihodnje konflikte.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Francija in Združene države Amerike so okrepile svoj vojaški pritisk na Venezuelo. Medtem ko je Trump napotil nove vojaške ladje ob obalo Venezuele, se je francoski imperializem pridružil tej vojaški operaciji s svojo vojaško prisotnostjo na Antilih. Italijansko poglavje Antifašistične internacionale zavrača ustrahovanje Trumpove administracije proti Venezueli in zlasti namestitev raketne križarke Lake Erie in jedrske podmornice za hitri napad v Karibih.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

Nemški kancler Friedrich Merz se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Fort de Brégançon pred nemško-francoskim ministrskim svetom v Toulonu. Namen srečanja je priprava na prihajajoči ministrski svet, kjer naj bi razpravljali o gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Macron naj bi iskal podporo Nemčije v luči političnih izzivov v Franciji.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

Francoski zdravniki zasebniki so v ponedeljek, 5. januarja, začeli desetdnevno stavko, s katero protestirajo proti predlaganim ukrepom v proračunu za socialno varnost za leto 2026. Sindikati in zdravniška združenja opozarjajo, da bodo načrtovane omejitve pri predpisovanju zdravil in omejevanje trajanja bolniških odsotnosti resno ogrozili njihovo strokovno avtonomijo in kakovost oskrbe bolnikov. Gibanje, ki naj bi trajalo do 15. januarja, napoveduje obsežno zaprtje zdravniških ordinacij po celotni državi. Predstavniki zdravnikov, med njimi predsednik Zveze za svobodno medicino (UFML), so poudarili, da gre za odziv na domnevno nasilje in prezir s strani politike. Po napovedih iz regij, kot je Isère, bo mobilizacija zdravstvenih delavcev dosegla ravni brez primere, saj se stavki pridružujejo celotni kolektivi zasebnih klinik in ordinacij. Ministrstvo za zdravje kljub pozivom k dialogu v zadnjih dneh leta 2025 ni uspelo doseči dogovora, ki bi preprečil ustavitev dela v zasebnem sektorju zdravstva.

Ministrica za zdravje Stéphanie Rist je napovedala, da bo vlada pripravljena rekvirirati zdravnike, če bo to potrebno za zagotavljanje neprekinjene zdravstvene oskrbe med desetdnevno stavko zasebnih zdravnikov, ki se je začela v ponedeljek, 5. januarja. Stavka je odgovor na različne ukrepe, vključene v zakon o financiranju socialne varnosti.

Več deset oseb, ki so bile poškodovane v požaru v baru v švicarskem letovišču Crans-Montana, so zaradi potrebe po specializiranem zdravljenju prepeljali v bolnišnice v tujini. Kot je poročala švicarska radiotelevizija SRF, so žrtve z hudimi opeklinami in drugimi poškodbami namestili v specializirane klinike v Belgiji, Nemčiji, Franciji in Italiji. Švicarske oblasti so se za prevoz v sosednje države in države Evropske unije odločile zaradi zasedenosti oziroma specifičnih potreb pri oskrbi večjega števila huje poškodovanih oseb hkrati. Reševalna akcija je zahtevala usklajeno mednarodno sodelovanje, saj gre za logistično zahteven podvig premestitve pacientov, ki potrebujejo intenzivno nego. Preiskava o vzroku požara v priljubljenem turističnem središču še vedno poteka, medtem ko zdravstvene službe spremljajo stanje premeščenih oseb.

Francoska ministrica za zdravje je napovedala možnost uporabe rekvizicij, da bi zagotovila oskrbo državljanov med desetdnevno stavko zasebnih zdravnikov in klinik, ki protestirajo proti ukrepom v zakonu o financiranju socialne varnosti. Stavka, ki se je začela v ponedeljek, naj bi bila zelo obsežna.

Ameriški predsednik Donald Trump je začetek leta 2026 zaznamoval z vrsto spornih trditev o svojem odličnem kognitivnem zdravju, medtem ko so v javnost pricurljala poročila o njegovem vidnem pešanju in nezdravih življenjskih navadah. Trump je na omrežju Truth Social zatrdil, da je ponovno opravil kognitivni test s 100-odstotnim rezultatom, vendar so analitiki in zdravstveni strokovnjaki izpostavili vidne modrice na njegovih rokah in težave z ohranjanjem budnosti na sestankih. Bela hiša je bruhanje krvi in uporabo aspirina poskušala opravičiti s pogostim rokovanjem, kar pa je v javnosti sprožilo dodatne dvome o njegovi sposobnosti za vodenje države. Na političnem področju se Trumpova administracija spopada z naraščajočim odporom znotraj lastnih vrst in mednarodnimi napetostmi. Republikanski poslanec Don Bacon je predsednika ostro kritiziral zaradi oslabitve postaje Voice of America, kar naj bi škodovalo ameriškim interesom v Iranu. Hkrati se je Trump zapletel v bizarne spore z zvezdniki, kot je George Clooney, in se soočil z očitki nekdanjega svetovalca Steva Bannona, da uporablja zunanjo politiko po vzoru Hillary Clinton. Medtem ko se zvesti podporniki pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, analitiki opozarjajo na upadanje prodaje knjig o Trumpu in splošno utrujenost javnosti od njegovega sloga vladanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu zaradi domnevne »velike nestrokovnosti«. Trump je Powella kritiziral zaradi visokih stroškov prenove stavb centralne banke, ki naj bi po njegovih besedah dosegli štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je ponovil svoje nezadovoljstvo s Powellovim vodenjem institucije in poudaril gospodarske uspehe svoje administracije. Hkrati je 79-letni predsednik v nizu intervjujev in objav odločno branil svojo telesno in kognitivno pripravljenost. Razkril je, da je oktobra opravil računalniško tomografijo (CT), in ne magnetne resonance (MRI), kot se je sprva ugibalo. Trump je prav tako priznal, da jemlje povečan odmerek aspirina za redčenje krvi, kar je storil na lastno pobudo, ter potrdil, da je ponovno opravil kognitivni test MOCA. Medtem ko sam trdi, da je v »popolnem zdravju«, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da pogosto opravljanje tovrstnih testov lahko nakazuje na zaskrbljenost zdravnikov glede morebitnega upada kognitivnih sposobnosti. Napetosti so se razširile tudi na področje kulture in zabave, saj je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja. Razlog za spor je Clooneyjeva odločitev, da pridobi francosko državljanstvo, kar je Trump označil za posledico napačnih političnih napovedi. Clooney mu je v izjavi za javnost odgovoril, s čimer se nadaljujejo odkriti spori med Belo hišo in vidnimi predstavniki Hollywooda.

Donald Trump je razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi imel "lepo, redko kri", kar je storil na lastno pobudo. Njegov zdravnik Sean Barbarella je v intervjuju za Wall Street Journal potrdil dobro zdravje predsednika. CNN je poročal o vprašanjih, ki so se pojavila ob Trumpovih razkritjih o aspirinu, CT-preiskavah in spanju, pri čemer so nasprotniki poskušali najti negativne informacije o njegovem zdravju.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih ugibanj o svojem fizičnem in kognitivnem zdravju, potem ko so v javnost prišla poročila o njegovem dremežu med uradnimi dogodki v Beli hiši. 79-letni predsednik je navedbe o pešanju zdravja označil za »lažne novice« in na svojem družbenem omrežju Truth Social zatrdil, da je v »popolnem zdravju« ter da je že tretjič zapored brez napake opravil kognitivni test. Kljub temu so nasprotujoče si izjave o tem, ali je opravil pregled z magnetno resonanco (MRI) ali CT slikanje, ter vidne modrice na njegovih rokah, sprožile nove dvome pri strokovnjakih in političnih analitikih. Notranjepolitično se Trump sooča z naraščajočim uporom znotraj Republikanske stranke. Več vidnih članov, vključno z odhajajočim kongresnikom Donom Baconom, je predsednika pozvalo, naj preneha ravnati s kongresom kot z »skupino lakajev« in naj ponovno vzpostavi ustavno ravnovesje moči. Kritike letijo tudi na Trumpovo zunajpolitiko, kjer mu nekdanji zaveznik Steve Bannon očita, da so njegove grožnje Iranu neposreden povzetek politike Hillary Clinton. Hkrati se krepijo obtožbe o »plenjenju« kulturnih ustanov, kot je Kennedyjev center v Washingtonu, ki naj bi ga predsednikovi zavezniki spreminjali v zasebni klub za lojaliste, medtem ko administracija sistematično spodkopava etična pravila, uvedena po aferi Watergate.

Število smrtnih žrtev antisemitskega terorističnega napada na Bondi Beach v Sydneyju se je povečalo na 15, ranjenih je okoli 40 ljudi. Premier Albanese je napovedal prve ukrepe, vključno z zaostritvijo zakonodaje o orožju. Identificirana sta bila tudi storilca. Netanjahu je Avstraliji očital, da se ni odločno borila proti antisemitizmu.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.

Francosko sodišče je Alžirko Dahbio Benkired obsodilo na dosmrtno ječo brez možnosti pogojnega izpusta zaradi posilstva, mučenja in umora šolarke v Parizu. To je prva ženska v Franciji, ki je prejela to najvišjo možno kazen.

Dahbia Benkired, ki je bila obsojena na dosmrtni zapor brez možnosti predčasne izpustitve zaradi posilstva in umora 12-letne Lole Daviet leta 2022 v Parizu, se ni pritožila na izrečeno kazen. Njena odločitev pomeni, da bo kazen postala pravnomočna. Benkired je prva ženska v Franciji, ki je bila obsojena na dosmrtni zapor brez možnosti predčasne izpustitve.

Frédéric Péchier je bil obsojen na dosmrtni zapor s 22 leti obvezne zaporne kazni zaradi zastrupitev 30 pacientov, od katerih jih je 12 umrlo. Obsojeni anestezist je napovedal pritožbo na odločitev sodišča.

Francosko sodišče je Cédrica Jubillarja obsodilo na 30 let zapora zaradi umora njegove žene Delphine Aussaguel. Sodišče je pri odločitvi upoštevalo številne indice, ki so obremenjevali Jubillarja, vključno s poslabšanjem njunega odnosa, nadzorom, prepiri in nasiljem. Sodišče je poudarilo, da je Jubillarjevo dejanje umor iz ljubosumja in da ni pokazal nobenega obžalovanja.

V vzhodnem Jeruzalemu je v ponedeljek, 8. septembra 2025, prišlo do smrtonosnega napada na izraelski avtobus, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, več pa ranjenih. Odgovornost za napad naj bi prevzeli Palestinci iz Zahodnega brega. Hamas je napad pozdravil, vendar ni prevzel odgovornosti. Napad se obravnava kot eden najhujših v mestu od začetka vojne v Gazi leta 2023, kar zaostruje napetosti v regiji.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da je pripravljen žrtvovati mednarodni ugled Izraela za dosego "zmage" v Gazi, medtem ko je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza. Hkrati se v Izraelu stopnjujejo protesti proti njegovi vladi, kjer več kot 15.000 ljudi zahteva prekinitev ognja in dogovor o izpustitvi talcev.

V Franciji so strokovnjaki s področja prometnega prava, vključno z odvetnikom Jeanom-Baptistom Le Dallom, izpostavili resnost kršitev pravil o osvetlitvi vozil. Ustrezna uporaba luči je ključna za zagotavljanje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu, saj pomanjkljivosti povečujejo tveganje za nesreče. Francoska zakonodaja za vožnjo brez ustreznih svetil ali s pregorelimi žarnicami predvideva stroge sankcije, ki vključujejo denarne kazni in odvzem kazenskih točk. Poleg neposrednih glob se vozniki v primeru prometnih nesreč soočajo tudi z vprašanjem civilne in kazenske odgovornosti. Če se ugotovi, da je bila osvetlitev vozila neustrezna, lahko to znatno vpliva na ugotavljanje krivde in posledično na izplačila zavarovalnin. Strokovnjaki poudarjajo, da redno vzdrževanje svetlobnih teles ni le zakonska obveznost, temveč ključen element preventivnega ravnanja, ki preprečuje dolgotrajne pravne postopke in visoke finančne stroške.

Po dnevu kaosa zaradi izpada električne energije v predoru pod Rokavskim prelivom so vlaki v sredo ponovno začeli voziti v obe smeri. Eurostar je odpovedal vse vlake iz Londona v Evropo, kar je povzročilo večurne zamude za tisoče potnikov.

Eurostar je napovedal, da bo v sredo ponovno vzpostavil polno storitev, vendar opozarja na morebitne nadaljnje motnje. Potniki so obtičali na vlakih čez noč, saj se je kaos zaradi izpada električne energije nadaljeval tudi v novo leto. Pričakovati je zamude in odpovedi.

Zaradi težav z električnim napajanjem v predoru pod Rokavskim prelivom je Eurostar pozval potnike, da preložijo svoja potovanja. Motnje so povzročile zamude in odpovedi vlakov, kar je vplivalo na storitve Eurostar in prevoz vozil med Francijo in Anglijo. Težave so se pojavile v času, ko so se potniki pripravljali na novoletne praznike.

Promet vlakov skozi predor pod Rokavskim prelivom je bil ponovno vzpostavljen v obe smeri, vendar zamude še vedno trajajo. Težave so nastale zaradi okvare električnega napajanja, ki je povzročila kaos v prometu.

Železniška družba Eurostar je po resnih tehničnih težavah, ki so v torek, 30. decembra 2025, ohromile promet pod Rokavskim prelivom, danes ponovno vzpostavila povezave med Londonom in celinsko Evropo. Do popolne zaustavitve prometa je prišlo zaradi okvare na električnem napajalnem sistemu v predoru, kar je povzročilo odpoved vseh vlakovnih linij proti Parizu, Bruslju in Amsterdamu. Incident je neposredno vplival na tisoče potnikov, ki so nameravali silvestrovati v tujini, ter povzročil obsežen logistični kaos na obeh straneh preliva. Kljub ponovnemu odprtju proge vodstvo podjetja opozarja, da se bodo potniki čez dan še vedno lahko srečevali z zamudami in morebitnimi odpovedmi posameznih terminov, saj sistem še ni v celoti stabiliziran. Do težave je prišlo v obdobju izjemno visoke povpraševanja ob koncu leta, kar je dodatno otežilo preusmerjanje potnikov na druge oblike prevoza. Tehnične ekipe so težavo z napajanjem, ki je ustavila tudi prevoz avtomobilov s shuttle vlaki, odpravljale več ur.

Po kaotičnem dnevu zaradi tehničnih težav se železniški promet med Veliko Britanijo in celinsko Evropo v Eurotunnelu počasi normalizira. Kljub ponovnemu zagonu prometa se potniki morajo pripraviti na nadaljnje zamude in nevšečnosti.

Eurostar je napovedal, da bo v sredo ponovno vzpostavil vse železniške povezave v smeri in iz Londona skozi predor pod Rokavskim prelivom. Kljub temu opozarjajo potnike na možne zamude in odpovedi voženj v zadnjem trenutku.

Otok Martinik v Karibskem morju je v petek popoldne stresel močan potres z magnitudo 5,7, ki pa po prvih poročilih ni povzročil večje gmotne škode ali žrtev. Epicenter potresa, ki se je zgodil ob 17.48 po lokalnem času, je bil v Atlantskem oceanu, približno 59 kilometrov severovzhodno od občine Trinité na severovzhodu otoka, na globini 32 kilometrov. Tresenje tal so močno čutili prebivalci po vsem otoku, pa tudi v sosednji Guadeloupi, kar je povzročilo vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom. Direktor vulkanološkega in seizmološkega observatorija na Martiniku Jérôme Vergne je pojasnil, da je šlo za močan potres na območju, kjer se stikata severnoameriška in karibska tektonska plošča. Ti plošči se med seboj približujeta s hitrostjo približno dva centimetra na leto, kar povzroča redno seizmično aktivnost v regiji. Kljub moči sunka lokalne intervencijske službe niso prejele klicev na pomoč, prav tako ni bilo poročil o poškodbah infrastrukture, kar je posledica oddaljenosti epicentra od obale in globine potresa. Dogodek sledi obdobju povečane seizmične aktivnosti na območju Antilov, kjer so prebivalci v zadnjih mesecih že doživeli več močnejših sunkov.

Prefektura francoskega čezmorskega departmaja La Réunion je v četrtek, 1. januarja 2026, ob 6. uri zjutraj sprožila prvo stopnjo načrta Orsec zaradi povečane verjetnosti izbruha vulkana Piton de la Fournaise. Odločitev so oblasti sprejele po tem, ko so seizmološke naprave ob 4.45 po lokalnem času zaznale močan potresni sunek, ki nakazuje na premikanje magme proti površju. Gre za enega najbolj aktivnih vulkanov na svetu, ki se nahaja v jugovzhodnem delu otoka v Indijskem oceanu. Zaradi stopnjevanja vulkanske aktivnosti in nevarnosti morebitnega izbruha so oblasti za javnost popolnoma zaprle dostop do osrednjega dela vulkana (kaldera Enclos Fouqué). Poleg prepovedi dostopa na območje je prepovedano tudi pristajanje helikopterjev v bližini kraterja. Civilna zaščita in strokovnjaki vulkanološkega observatorija podrobno spremljajo razmere, saj se magma v takšnih primerih lahko hitro prebije na površje, kar bi povzročilo iztekanje lave. Prebivalce in turiste pozivajo k previdnosti in upoštevanju navodil varnostnih organov, čeprav za zdaj evakuacija naseljenih območij še ni bila odrejena.

V Savojski v Franciji je v soboto popoldne na smučišču Karellis umrl 19-letni smučar, ki je padel med smučanjem, poroča Dauphiné Libéré.

V soboto pozno popoldne je v kleti stanovanjske zgradbe v ulici Charles-Dumont v Dijonu izbruhnil požar. Požar je bil posledica eksplozije litijevih baterij električnih koles. Dva stanovalca sta začela gasiti ogenj z gasilnimi aparati pred prihodom gasilcev. Enaindvajset gasilcev je požar obvladalo. V incidentu ni bil nihče poškodovan.

Yoann Gourcuff, nekdanji francoski reprezentant in prvak s Bordeauxom leta 2009, se je prek družbenih omrežij svoje žene Karine Ferri ganljivo spomnil na Jean-Louisa Gasseta, ki je preminil. Gourcuff je poudaril, da je imel z Gassetom najlepši odnos in da mu je Gasset pomagal verjeti vase. Gasset je bil pomočnik trenerja Laurenta Blanca v Bordeauxu, ko je klub osvojil naslov francoskega prvaka.

V petek sta se v francoskih Alpah zgodili dve ločeni nesreči, v katerih sta umrli dve osebi, ko sta ju zasula plazova.

Po eksploziji v kemični tovarni Elkem Silicones v Saint-Fonsu blizu Lyona je umrl še en zaposleni. Moški je podlegel hudim opeklinam. To je že druga smrtna žrtev po eksploziji v ponedeljek. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka.

V smučarskem središču La Plagne v Savoji se je v petek zgodila plaz, v katerem sta bila dva smučarja huje, štirje pa lažje poškodovani. Vsi so smučali izven urejenih smučišč.

Prvi dan leta 2026 so po svetu zaznamovale zahtevne vremenske razmere, ki so vključevale arktični mraz, obilno deževje in nevarnost poledice. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila zaradi dežja, ki ob stiku s tlemi zmrzuje, kar je povzročilo nevarno poledenitev cest in mostov. Razmere so se zaostrile že v zgodnjih jutranjih urah, ko je regijo zajela fronta z vlago, kar je neposredno vplivalo na prometno varnost ob novoletnih praznovanjih. Podobne razmere so zabeležili tudi v Aziji in Evropi. V Hongkongu so oblasti izdale prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so temperature v urbanih središčih padle na 12 stopinj Celzija zaradi hladne fronte, ki se pomika čez obalna območja province Guangdong. Francija se medtem spopada z enim najhladnejših obdobij med božičem in novim letom v tem tisočletju. Napovedi kažejo, da bodo temperature ostale pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni, spremljala pa jih bosta sneg in led, kar povzroča dodatne težave v oskrbi in prometu.

Začetek leta 2026 so po številnih delih sveta zaznamovale ekstremne zimske razmere, ki vključujejo arktične temperature, obilno sneženje in nevarnost poledice. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem, ki nastane ob stiku dežja z zmrznjenimi tlemi, kar povzroča nevarno poledico na cestah in mostovih. Padavine so se začele že v zgodnjih jutranjih urah prvega dne novega leta, razmere pa se po napovedih strokovnjakov še ne bodo umirile. Podobno hladno vreme vztraja tudi v Evropi, kjer se Francija sooča z enim najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja. Temperature v državi ostajajo pod sezonskim povprečjem, napovedi pa kažejo na nadaljevanje sneženja in poledice še vsaj teden dni. Razmere so se zaostrile tudi v Aziji; v Hongkongu so prvič v sezoni izdali opozorilo zaradi mraza, saj se je hladna fronta iz province Guangdong premaknila nad obalna območja, kar je povzročilo padec temperatur na 12 stopinj Celzija. Globalni vremenski vzorci kažejo na usklajen vdor polarnega zraka, ki vpliva na promet in varnost prebivalcev na več celinah hkrati.

Prvi dan leta 2026 je na severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in vsakdanjem življenju. V Severni Ameriki in nekaterih delih Evrope so meteorologi izdali opozorila pred poledico in zmrzujočim dežjem, ki nastane ob stiku padavin s hladno podlago. Takšne razmere so ustvarile nevarno ledeno glazuro na cestah in mostovih, kar je zahtevalo povečano previdnost vseh udeležencev v prometu. Podobne razmere so zabeležili tudi v Aziji in Evropi. V severni Indiji so se spopadali z gosto meglo in sneženjem, kar je močno oviralo letalski promet, predvsem v New Delhiju. Hongkonški observatorij je izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom zaradi prodora hladne fronte iz Guangdonga, medtem ko se je Francija znašla sredi enega najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja. Temperature v Franciji bodo po napovedih ostale pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni, spremljala pa jih bosta sneg in poledica.

Prvi dan leta 2026 so po celotni severni polobli zaznamovale zahtevne vremenske razmere, ki vključujejo obilne padavine, močan veter in drastičen padec temperatur. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila zaradi zmrzujočega dežja, ki ob stiku s tlemi povzroča nevarno poledico, kar resno ogroža prometno varnost na cestah in mostovih. Podobne razmere z nizkimi temperaturami in snegom so zajele tudi severno Indijo, kjer gosta megla in mraz povzročata zamude v letalskem prometu, zlasti v okolici Delhija. V Evropi se Francija spopada z enim najhladnejših novoletnih obdobij v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer napovedi kažejo na vztrajanje temperatur pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni. Tudi v Aziji so oblasti v Hong Kongu izdale prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj se je hladna fronta iz province Guangdong premaknila nad obalna območja in povzročila padec temperatur na 12 stopinj Celzija. Globalni val arktičnega zraka je tako povzročil usklajen pritisk na infrastrukturo in energetski sistem v več regijah hkrati.

Vstop v leto 2026 je po celotni severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. Arktični val, ki se je razširil čez Severno Ameriko, Evropo in dele Azije, je prinesel temperature krepko pod lediščem, ponekod pa tudi nevarno poledico in obilno sneženje. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z ledenim dežjem in snegom, medtem ko so v Hongkongu izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so se temperature spustile na 12 stopinj Celzija. V Evropi so razmere podobno zaostrene. Francija beleži eno najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, Grčija pa poroča o sneženju in padcu temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu. Tudi v severni Indiji nizke temperature in gosta megla ovirajo letalski promet in povzročajo zamude. Arktični zrak, ki je zajel obsežna območja, je neposredna posledica vdora polarnega zraka, ki se je začel ob koncu leta 2025 in se bo po napovedih meteorologov nadaljeval tudi v prvem tednu januarja.

Severno poloblo je ob vstopu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in poledico. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem in snegom, ki sta v prvih dneh januarja povzročala težave v prometu in oskrbi z energijo. Razmere so bile posebej zahtevne v zveznih državah Nebraska in Oregon, kjer je nevarnost zamrzovanja dežja na tleh ustvarila nevarne ledene plasti na cestah. Podobne zimske razmere so zaznamovale tudi Evropo in Azijo. Francija se je spopadala z enim najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, pri čemer so temperature ostale krepko pod sezonskim povprečjem. V Grčiji so v mestih, kot je Solun, zabeležili temperature pod lediščem, medtem ko je Hongkong izdal prvo opozorilo pred mrazom v sezoni. V Indiji sta megla in sneg ohromila letalski promet v New Delhiju, kar kaže na globalni obseg tega polarnega vdora, ki se je začel že konec leta 2025 in se nadaljuje v prve tedne novega leta.

Francoske Pireneji-Orientales so že od četrtka prizadete zaradi močnega deževja, ki je povzročilo zaprtje cest in evakuacijo prebivalcev. Météo France je podaljšala oranžni alarm zaradi nevarnosti poplav do sobote opolnoči. Količina padavin je ponekod dosegla 120 mm. Pričakuje se, da se bo intenzivnost dežja v soboto zmanjšala, do nedelje zjutraj pa naj bi padavine ponehale.

Departmaja Pyrénées-Orientales in Aude sta še naprej v oranžnem alarmu zaradi poplav, kjer so močne padavine povzročile veliko škodo. Reke so narasle, pričakovali so, da bo vrhunec poplavnega vala dosežen v petek zgodaj popoldne. V Pyrénées-Orientales si prebivalci medsebojno pomagajo pri čiščenju poplavljenih območij, padavine pa so ponekod dosegle do 200 mm. Poročali so o preseženih rekordih glede vodostajev.