Več kot 400 turistov, med katerimi so državljani Francije, Rusije in drugih držav, je ostalo ujetih na jemenskem otoku Sokotra v Arabskem morju. Do zastoja je prišlo po odpovedi vseh poletov, kar je posledica stopnjevanja napetosti in nemirov, ki v zadnjih dneh pretresajo Jemen. Po razpoložljivih podatkih je med blokiranimi potniki tudi več kot šestdeset ruskih državljanov, ki se ne morejo vrniti s strateško pomembnega otočja. Lokalne oblasti in letalski prevozniki so polete odpovedali zaradi varnostnih tveganj v državi, ki jo že leta pesti državljanska vojna, v zadnjem obdobju pa so se razmere še dodatno zaostrile. Turisti so se na otoku znašli v negotovosti, saj logistične povezave z celino ostajajo prekinjene, diplomatska predstavništva pa poskušajo najti rešitve za njihovo evakuacijo. Otok Sokotra sicer velja za naravni biser pod zaščito Unesca, vendar njegova bližina konfliktnim območjem pogosto povzroča logistične težave za tuje obiskovalce.

Francosko sodišče je izreklo sodbe desetim osebam, ki so bile obtožene spletnega nadlegovanja prve dame Francije Brigitte Macron. Obtoženci so na svetovnem spletu širili žaljive in zlonamerne trditve o soprogi predsednika Emmanuela Macrona, vključno z neresničnimi navedbami o njeni identiteti. Sodišče je večini prisodilo pogojne zaporne kazni, s čimer je pritrdilo tožilstvu, da so dejanja presegla meje svobode izražanja in posegla v dostojanstvo posameznice. Proces je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti, saj je prva dama aktivno stopila v bran svojemu ugledu. Obramba je med postopkom poskušala izpodbijati težo obtožb, vendar je sodni senat presodil, da je šlo za usklajeno in zlonamerno kampanjo, ki je povzročila osebno stisko. Ta sodba velja za pomemben precedens v Franciji pri pregonu kibernetskega nadlegovanja in širjenja dezinformacij o javnih osebnostih.

Kazensko sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Skupino, ki jo sestavlja osem moških in dve ženski, je sodišče obsodilo zaradi razširjanja žaljivih, ponižujočih in zlonamernih komentarjev na družbenih omrežjih. Obtožbe so se nanašale predvsem na širjenje lažnih trditev o zasebnem življenju soproge francoskega predsednika, kar je povzročilo obsežno kampanjo sovražnega govora. Izrečene kazni se razlikujejo glede na stopnjo vpletenosti posameznikov. Blažje sankcije vključujejo obvezno udeležbo na tečajih o ozaveščanju glede nevarnosti spletnega nadlegovanja, medtem ko so najstrožje izrečene kazni dosegle osem mesecev pogojne zaporne kazni. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da so bili komentarji usmerjeni v osebno diskreditacijo in so presegli meje svobode izražanja, saj so neposredno spodbujali k sovražnosti in posegali v dostojanstvo posameznice.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega zlostavljanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obtoženci so bili del skupine, ki je prek spletnih omrežij širila žaljive vsebine in izvajala t. i. spletno ustrahovanje, usmerjeno proti prvi dami Francije. Sodišče je v razsodbi poudarilo, da je bilo njihovo ravnanje zlonamerno in da je prestopilo meje svobode izražanja. Obsodba poudarja vse večjo odločnost francoskih pravosodnih organov pri pregonu digitalnega nasilja in sovražnega govora na spletu. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti, saj so bili napadi na Macronovo pogosto povezani z različnimi teorijami zarot in osebnimi diskreditacijami, ki so se sistematično širile po družbenih omrežjih. Sodniki so s svojo odločitvijo postavili jasen zgled, da anonimnost na internetu ne odvezuje odgovornosti za povzročeno škodo posameznikom.

Emmanuel Macron se bo v petek udeležil žalne slovesnosti v Švici za žrtve požara v Crans-Montani. Med 40 žrtvami je bilo identificiranih devet francoskih državljanov, med njimi natakarica, DJ, študentka in oče. V Švici bo 9. januarja potekal dan nacionalnega žalovanja.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek izreklo obsodbe desetim osebam, ki so prek spleta širile neresnične trditve, da se francoska prva dama Brigitte Macron ni rodila kot ženska. Obtoženci so bili spoznani za krive spletnega nadlegovanja, saj so aktivno razširjali spekulacije o njeni transspolnosti. Sodišče je vsem desetim odredilo obvezno usposabljanje o spletnem nadlegovanju, hkrati pa jim je izreklo pogojne zaporne kazni. Najvišja izrečena pogojna kazen znaša osem mesecev zapora, čeprav je tožilstvo zahtevalo do leto dni pogojne zaporne kazni. Sodni postopek se je osredotočal na sistematično širjenje lažnih informacij in seksističnih komentarjev, ki so močno posegli v zasebnost in dostojanstvo prve dame. Sodba predstavlja jasen signal francoskega pravosodja proti organiziranemu spletnemu ustrahovanju in dezinformacijam. Proces je pritegnil precejšnjo mednarodno pozornost, saj poudarja težave, s katerimi se javne osebnosti spopadajo v digitalni dobi pri zaščiti svoje integritete pred neutemeljenimi napadi.

Sirska državna tiskovna agencija SANA je poročala, da so se s posredovanjem ZDA obnovili pogovori med Sirijo in Izraelom, ki so bili prekinjeni za več mesecev. Cilj pogovorov je doseči varnostni sporazum in zmanjšati napetosti med državama.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek izreklo sodbe desetim osebam, ki so prek spleta širile lažne trditve o spolu francoske prve dame Brigitte Macron. Obtoženci so bili spoznani za krive razširjanja spekulacij, da se soproga predsednika Emmanuela Macrona ni rodila kot ženska, kar je sprožilo obsežen val spletnega nadlegovanja. Sodišče je vsem desetim vpletenim prisodilo pogojne zaporne kazni, pri čemer najvišja znaša osem mesecev, ter jim odredilo obvezno usposabljanje o nevarnostih spletnega ustrahovanja. Čeprav je tožilstvo zahtevalo do enega leta pogojne zaporne kazni, je sodišče ocenilo, da so izrečeni ukrepi primerna sankcija za sodelovanje pri kampanji dezinformacij. Primer je v Franciji in širše v Evropi sprožil razpravo o zaščiti zasebnosti javnih osebnosti in odgovornosti uporabnikov družbenih omrežij pri preverjanju informacij.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja in izvajanja spletnega nasilja nad prvo damo Francije Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta sistematično širili lažne teorije zarote, v katerih so trdili, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona v resnici moški z imenom Jean-Michel Trogneux. Sodišče je v svoji razsodbi poudarilo, da so bili komentarji obsojencev denigrirajoči, žaljivi in zlonamerni, kar je resno poseglo v zasebnost in ugled prve dame. Obtoženci so bili obsojeni na kazni do osem mesecev zapora, sodni postopek pa je izpostavil naraščajočo problematiko dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih. Primer, ki je pritegnil mednarodno pozornost, se je osredotočal na neutemeljene in absurdne trditve o transspolnosti Brigitte Macron, ki so se prvič intenzivneje pojavile že pred leti. Francosko pravosodje je s to obsodbo poslalo jasno sporočilo o ničelni toleranci do spletnega nadlegovanja, ki cilja na javne osebnosti z namenom osebne diskreditacije in širjenja sovražnosti.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obsojenci so prek družbenih omrežij načrtno širili lažne informacije in zlonamerne komentarje, ki so se nanašali predvsem na teorije zarote o njenem spolu in spolni usmerjenosti. Poleg trditev o domnevni spremembi spola so se napadi osredotočali tudi na 24-letno starostno razliko med zakoncema Macron. Sodni proces, ki se je zaključil z obsodbo, je sledil daljšemu obdobju širjenja dezinformacij, v katerem so obtoženi trdili, da se je prva dama rodila kot moški. Sodišče je presodilo, da so takšna dejanja presegla meje svobode izražanja in povzročila neposredno škodo ugledu ter zasebnosti prve dame. Gre za pomembno sodno odločitev na področju boja proti spletnemu nasilju in širjenju lažnih novic v Franciji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je kritiziral vojaško operacijo "Absolute Resolve", ki so jo Združene države izvedle v Venezueli z namenom aretacije predsednika Nicolása Madura. Macron je izjavil, da Francija ne podpira in ne odobrava metode, ki so jo uporabile ZDA pri aretaciji Madura.

Pariško sodišče je spoznalo deset ljudi za krive spletnega nadlegovanja prve dame Francije, Brigitte Macron. Obsojeni so bili zaradi digitalnega nasilja, natančne kazni pa niso specificirane v poročilih.

Španska nacionalna policija je v provinci Barcelona pridržala 15 voznikov avtobusov na mednarodnih linijah, ki so osumljeni vpletenosti v mrežo za nezakonito prevažanje migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava, ki se je začela marca 2025, je razkrila novo obliko nezakonitega trgovanja z ljudmi v kopenskem prometu. Zaposleni pri zasebnih mednarodnih prevoznikih so izkoriščali svoj dostop do evropskih potnih poti za prevoz tujih državljanov brez ustreznih dokumentov ali vizumov. Osumljenci so za prevoz zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov na osebo, nekateri vozniki pa naj bi s tovrstno dejavnostjo zaslužili do 50.000 evrov letno. V kriminalno mrežo so bili vključeni tudi zunanji posredniki, ki so se z vozniki dogovarjali o plačilih in zagotavljali nemoten vstop migrantov na avtobuse. Aretiranim voznikom očitajo kaznivo dejanje spodbujanja nezakonitega priseljevanja, preiskovalci pa so ugotovili, da so vozniki delovali samostojno oziroma v manjših skupinah znotraj večjih podjetij.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek obsodilo osem moških in dve ženski, ki so bili vpleteni v obsežno kampanjo spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obtoženci so na družbenih omrežjih širili žaljive vsebine in lažne teorije zarote, po katerih naj bi se soproga francoskega predsednika rodila kot moški. Sodišče je takšno delovanje označilo za val sovraštva, ki je resno posegel v dostojanstvo in zasebnost oškodovanke. Izrečene kazni za deset obsojenih vključujejo do osem mesecev pogojne zaporne kazni, globe in obvezno udeležbo na izobraževanjih o spletni etiki. Nekaterim posameznikom je sodišče naložilo tudi prepoved uporabe družbenih omrežij. Sodba predstavlja zaključek sodnega postopka, ki se je začel lani oktobra, in potrjuje odločenost francoskih pravosodnih organov pri pregonu digitalnega nasilja ter širjenja dezinformacij, uperjenih proti javnim osebnostim.

Francosko sodišče je desetim osebam prisodilo zaporne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev zaradi spletnega nadlegovanja prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spletnih omrežij sistematično širili lažne trditve in teorije zarote, po katerih naj bi se soproga francoskega predsednika rodila kot moški. Poleg zapornih kazni so morali obsojeni oškodovanki solidarno izplačati tudi 10.000 evrov odškodnine za povzročeno moralno škodo. Razsodba predstavlja pomemben pravni precedens v boju proti dezinformacijam in ciljnemu spletnemu nasilju nad javnimi osebnostmi. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da so obsojenci s svojimi objavami prestopili mejo svobode izražanja in zavestno sodelovali pri diskreditaciji prve dame. Kampanja, ki se je oprla na neresnične biografske podatke, je povzročila znatno vznemirjenje javnosti in posegla v dostojanstvo žrtve. Današnja sodba sledi širšim prizadevanjem francoskih oblasti za regulacijo spletnega prostora in zaščito posameznikov pred organiziranim obrekovanjem, ki se pogosto uporablja kot politično orodje za spodkopavanje integritete državnih voditeljev in njihovih družinskih članov.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obsojenci so prek spleta širili zlonamerne in neresnične trditve, po katerih naj bi bila prva dama Francije transspolna oseba, ki se je domnevno rodila kot moški. Gre za del širše teorije zarote, ki se je v javnosti pojavila že ob prvi izvolitvi Emmanuela Macrona leta 2017. Sodba sledi dolgotrajnemu boju zakoncev Macron proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Obsojeni so bili vpleteni v širjenje bizarne teorije, ki je v zadnjih letih dobila mednarodne razsežnosti, vključno z vpletenostjo ameriških vplivnežev. Sodišče je s svojo odločitvijo potrdilo, da takšna dejanja predstavljajo kaznivo dejanje nadlegovanja, ki posega v dostojanstvo in zasebnost posameznika. Odločitev predstavlja pomemben pravni precedens v boju proti digitalnemu nasilju in dezinformacijam na najvišji politični ravni.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja in razširjanja lažnih informacij o soprogi francoskega predsednika Brigitte Macron. Obtoženi so prek spleta širili neutemeljeno teorijo zarote, po kateri naj bi se prva dama rodila kot moški. Skupini osmih moških in dveh žensk je sodišče naložilo kazni, ki vključujejo do osem mesecev pogojne zaporne kazni, ker so s svojimi objavami načrtno škodovali ugledu in zasebnosti predsednikove soproge. Sodba sledi dolgotrajnemu boju Brigitte Macron proti spletnim dezinformacijam, ki so se razširile predvsem v desničarskih in protivladnih krogih. Poleg obsodb zaradi nadlegovanja se prva dama v zadnjem obdobju sooča tudi s kritikami nekaterih feminističnih skupin, kar kaže na polarizirano javno podobo v Franciji. Primer izpostavlja odločnost francoskega pravosodja pri pregonu sistemskega spletnega nadlegovanja in širjenja sovražnih teorij zarote, ki ciljajo na javne osebnosti.

Po aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez postala začasna predsednica Venezuele, na ta položaj jo je imenovalo Vrhovno sodišče. Donald Trump je izjavil, da imajo Združene države Amerike nadzor nad Venezuelo. Ameriški mediji poročajo, da je bila odločitev o aretaciji Madura sprejeta že pred tedni. Claudia Sheinbaum je v Mehiki obsodila aretacijo Madura.

Pariško sodišče je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja prve dame Francije Brigitte Macron. Obtoženci, osem moških in dve ženski v starosti od 41 do 60 let, so bili vpleteni v širjenje lažnih informacij in zlonamernih komentarjev glede njenega spola in spolne usmerjenosti. Sodišče je izreklo kazni, ki segajo od obveznega izobraževanja o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja do osemmesečnih pogojnih zapornih kazni. Jedro spora so bile lažne trditve, da je Brigitte Macron transspolna oseba, ki se je rodila kot moški, kar je del širše teorije zarote, ki se je razširila na družbenih omrežjih. Poleg tega so nekateri obtoženci razliko v letih med njo in njenim soprogom, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, žaljivo enačili s pedofilijo. Med obsojenimi je tudi domnevna jasnovidka, ki je bila med prvimi pobudnicami širjenja teh neresnic. Sodišče je s to razsodbo jasno obsodilo uporabo spletnih platform za razpihovanje sovraštva in širjenje dezinformacij o zasebnem življenju javnih osebnosti.

Deset oseb je bilo obsojenih zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obsodbe vključujejo pogojne zaporne kazni do osem mesecev in do šest mesecev nepogojne zaporne kazni za tistega, ki se sojenja ni udeležil. Obtoženi so širili žaljive rume in laži o njeni spolni identiteti in starostni razliki z Emmanuelom Macronom.

Francija, Združeno kraljestvo in Nemčija so v uradnih izjavah podprle suverenost Danske nad Grenlandijo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovno izrazil namero o prevzemu nadzora nad tem strateškim otokom. Francosko zunanje ministrstvo je poudarilo popolno solidarnost z Dansko, britanski premier Keir Starmer pa je izpostavil, da je prihodnost Grenlandije izključno v rokah njenih prebivalcev in danske države. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je ob tem opozoril, da bi lahko zavezništvo NATO po potrebi razpravljalo o krepitvi obrambe otoka, če bi se pritiski stopnjevali. Predsednik grenlandske vlade Jens Frederik Nielsen je Trumpovo retoriko označil za popolnoma nesprejemljivo in žaljivo, pri čemer je ameriške ambicije primerjal z nedavnim ravnanjem ZDA v Venezueli. Napetosti v mednarodni skupnosti so se zaostrile, saj Trumpove izjave o "potrebi po Grenlandiji" povzročajo nemir med zavezniki v okviru zveze NATO. Nemška vlada je ob tem zahtevala tudi pojasnila glede ameriškega posredovanja v Venezueli, kjer je Trump podprl zamenjavo oblasti, ter poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in pravice narodov do samoodločbe.

Kanadski premier Mark Carney je danes prispel v Pariz na ključno srečanje zaveznikov Ukrajine, ki poteka v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Namen diplomatskega vrha, pri katerem sodelujejo predstavniki Kanade, Francije in drugih evropskih držav, je pospešitev priprav na usklajen mirovni načrt za končanje ruske agresije v Ukrajini. Carneyjeva udeležba poudarja okrepljeno vlogo Kanade pri iskanju diplomatske rešitve za konflikt, ki še naprej destabilizira evropsko celino. Srečanje v francoski prestolnici je osredotočeno na oblikovanje enotne strategije za pogajanja z Rusko federacijo. Diplomati si prizadevajo najti pot do trajnega miru, ob tem pa zagotoviti varnostna jamstva za Kijev. Mark Carney, ki je obisk napovedal že v začetku leta, želi s tem potrditi zavezanost Kanade mednarodnemu pravu in tesnemu sodelovanju z evropskimi partnericami pri reševanju najbolj perečih varnostnih vprašanj današnjega časa.

Pariško sodišče je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek družbenih omrežij širili zlonamerne teorije zarote, da se je soproga predsednika Emmanuela Macrona rodila kot moški, ter podajali transfobične in seksistične komentarje. Poleg tega so namigovali na pedofilijo, kar se nanaša na starostno razliko med zakoncema Macron. Sodišče je večini izreklo pogojne zaporne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev, s čimer je pravno sankcioniralo orkestrirano kampanjo dezinformacij. Postopek je pokazal na resnost spletnega nasilja in širjenja lažnih trditev, ki posegajo v dostojanstvo posameznika. Izrečene kazni so jasen signal francoskega pravosodja proti širjenju škodljivih spletnih vsebin in teorij zarote, ki so se v zadnjih letih močno razširile.

V luči intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta je ukrajinska prestolnica Kijev postala tarča novega vala ruskih zračnih napadov, v katerih sta umrli najmanj dve osebi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal, da se bo Kijev ta teden osredotočil na pogovore z evropskimi zaveznicami na dveh ključnih srečanjih, s katerimi želijo pospešiti zaključek ruske agresije. Najpomembnejše srečanje bo potekalo v Parizu, kjer se bodo zbrali predstavniki držav zaveznic, da bi oblikovali skupno strategijo za rešitev najhujšega oboroženega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni. Napadi so se zgodili v času, ko se Ukrajina trudi ohraniti mednarodno pozornost in podporo, medtem ko Rusija s stopnjevanjem vojaških aktivnosti na terenu poskuša oslabiti ukrajinska pogajalska izhodišča. Kljub nenehnim grožnjam in civilnim žrtvam ukrajinsko vodstvo vztraja pri iskanju diplomatske poti, ki bi temeljila na spoštovanju ozemeljske celovitosti države. Srečanje v Parizu velja za ključen korak pri usklajevanju vojaške in humanitarne pomoči, ki je nujna za dolgoročno stabilnost regije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek pojavila pred zveznim sodnikom v New Yorku, potem ko so ju ameriške sile v soboto zajele v vojaški operaciji v Caracasu. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje narkoterorizma in nezakonitega uvoza kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica bremeni venezuelskega voditelja vodenja kartela, ki je domnevno sodeloval pri razpečevanju prepovedanih drog v sodelovanju s kolumbijskimi uporniškimi skupinami. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Kitajska je od Washingtona zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron izjavil, da Francija metod, ki so jih Združene države uporabile za zajetje tujega državnika, ne podpira in ne odobrava. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem komentiral odnose s Kitajsko in pomen operacije za nacionalno varnost ZDA. Postopek se nadaljuje pod strogimi varnostnimi ukrepi v zveznem priporu.

Pariško sodišče je obsodilo deset oseb zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, vključno s širjenjem neresničnih trditev, da je transspolna ženska in da je rojena kot moški. Obsojenci, med katerimi je osem moških in dve ženski, so stari med 41 in 60 let. Prav tako so jo obtožili pedofilije zaradi 24 letne razlike v starosti med njo in njenim možem.

Sindikati so po skupščini sporočili, da je bila stavka, ki se je začela 15. decembra in prekinila 19. decembra, v ponedeljek nadaljevana, kar je povzročilo poslabšanje pogojev za obiskovalce.

Francoski kmetijski sindikati so v odgovor na nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi organizirali nove protestne pohode, ki se s traktorji premikajo proti Parizu. Predsednik sindikata Coordination rurale Bertrand Venteau je napovedal, da bodo miroljubni konvoji v prestolnico prispeli do konca tedna, medtem ko se bo glavnina sil začela premikati v torek. Namen mobilizacije je predložitev seznama zahtev predsedniku vlade Sébastienu Lecornuju, s katerim se kmetje želijo sestati v četrtek, 8. januarja. Že v ponedeljek so se pojavile prve zapore na ključnih avtocestah A75, A64, A51 in A7, kjer kmetje izražajo nestrinjanje s trenutno kmetijsko politiko. Premier Lecornu je v ponedeljek in torek gostil predstavnike kmetijskih sindikatov v poskusu, da bi preprečil tretjo zaporedno zimo kmečkih uporov. Kljub napovedanim pogovorom kmetje opozarjajo, da bodo njihove dejavnosti odvisne od odziva vlade na njihove zahteve. Gibanje se odvija v luči širšega evropskega kmetijskega nezadovoljstva, pri čemer francoski proizvajalci poudarjajo nevzdržne gospodarske razmere in birokratske ovire. Policija in žandarmerija pozorno spremljata premike konvojev, medtem ko sindikati napovedujejo množično udeležbo na napovedanem zboru v prestolnici.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

Španski in francoski organi pregona so v skupni operaciji aretirali 15 voznikov avtobusov, ki so osumljeni nezakonitega prevoza migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava je razkrila, da so vozniki od migrantov brez ustreznih dokumentov zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov za prehod meje. V zameno za denar so migrantom omogočili potovanje brez veljavnih vozovnic ali pa so jim izdali vozovnice na tuja imena, s čimer so se skušali izogniti mejnim kontrolam. Operacija je razkrila organizirano mrežo izkoriščanja rednih avtobusnih linij za namene ilegalnih migracij znotraj schengenskega območja. Aretirani vozniki so delovali na relacijah, ki povezujejo ključna španska in francoska mesta, pri čemer so izrabljali svoj položaj za osebni dobiček. Oblasti poudarjajo, da tovrstna dejanja ne pomenijo le kršitve zakonodaje o tujcih, temveč tudi resno varnostno tveganje v cestnem prometu, saj so bili potniki v nekaterih primerih prevažani v neustreznih razmerah.

V Franciji se je v ponedeljek, 5. januarja, začela obsežna stavka zasebnih zdravnikov in zaposlenih v zasebnih klinikah, ki naj bi po napovedih sindikatov trajala najmanj deset dni. Glavni razlog za nezadovoljstvo so načrtovani ukrepi v proračunu za socialno varnost za leto 2026, ki po mnenju zdravniških organizacij prinašajo preostre finančne omejitve in ogrožajo kakovost oskrbe. Stavka je že prvi dan povzročila precejšnje motnje pri izvajanju zdravstvenih storitev po vsej državi. Ministrica za zdravje Stéphanie Rist je sporočila, da je vlada zaradi zagotavljanja nujne medicinske pomoči na nekaterih območjih že začela izvajati rekvizicije oziroma odredila obvezno delovno prisotnost zdravnikov. Ministrica je poudarila, da je prioriteta vlade varnost bolnikov, zato ne izključujejo dodatnih prisilnih ukrepov, če bi bila ogrožena stalna dostopnost do zdravstvene oskrbe. Sindikati kljub vladnim pritiskom vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo množično udeležbo v prihodnjih dneh.

V ponedeljek, 5. januarja 2026, je v urgentnem centru bolnišnice Marie-José Truffaut v mestu Hyères na jugu Francije izbruhnil uničujoč požar. Ogenj se je pojavil okoli 4. ure zjutraj v enem izmed bolniških boksov na urgenci, kar je povzročilo smrt 75-letnega moškega, ki je bil ujet v ognju. Kljub hitremu posredovanju varnostnika in zdravstvenega delavca z gasilnimi aparati, je požar zahteval smrtno žrtev, še ena oseba pa je v kritičnem stanju. Zaradi dima je bilo evakuiranih skupno 32 oseb, med njimi 19 bolnikov, ki so jih premestili na oddelek za porodništvo oziroma v sosednje bolnišnice v Toulonu in Draguignanu. Na kraju dogodka je posredovalo 58 gasilcev s številnimi vozili. Zaradi poškodb prostorov in prisotnosti dima so urgentni oddelek začasno zaprli. Francoska ministrica za zdravje Stéphanie Rist je potrdila tragični dogodek in izrazila sožalje. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko je bilo pet uslužbencev bolnišnice oskrbljenih zaradi vdihavanja dima. Incident poudarja ranljivost kritične infrastrukture v primeru požarnih nesreč, kar spominja na podobne pretekle tragedije v urbanih okoljih po svetu.

Francoska prva dama Brigitte Macron je v nedeljo izrazila obžalovanje zaradi svojih nedavnih kontroverznih izjav na račun feminističnih aktivistk. V odzivu na očitke je dejala, da ni vedno v vlogi predsednikove žene in da se ne šteje za pretirano preudarno žensko. Poudarila je, da ji je iskreno žal, če so njene besede koga prizadele ali šokirale, s čimer je poskušala pomiriti javnost po valu ogorčenja, ki ga je sprožil posnetek njenih neprimernih komentarjev. Incident se je zgodil v času, ko se soproga predsednika Emmanuela Macrona spopada z več pritiski hkrati. Poleg kritik zaradi žaljenja aktivistk, ki so protestirale proti igralcu, obtoženemu spolnega nasilja, se je prva dama znašla tudi v sodnem postopku. Francosko sodišče namreč prav danes odloča v tožbi proti skupini oseb, ki so prek spleta širile lažne teorije zarote o tem, da se je Brigitte Macron rodila kot moški. Kljub osebnim pravnim bitkam so njene izjave o feministkah v Franciji sprožile obsežno politično in družbeno razpravo o primernosti njenega vedenja v javnosti.

Francosko sodišče je eno osebo obsodilo na zaporno kazen zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Sodnik Thierry Donard je lažne trditve o pedofiliji francoske prve dame označil za zlonamerne, poniževalne in žaljive.

Pariško sodišče je spoznalo deset ljudi za krive "zlonamernega" spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika. Obsojencem so bile izrečene različne kazni, od udeležbe na usposabljanjih o ozaveščanju o kibernetskem nasilju do osemmesečnih pogojnih zaporov. Širili so lažne trditve o njeni spolni identiteti.

Švicarske oblasti so v nedeljo, 4. januarja, zaključile postopek identifikacije vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v silvestrski noči zajel bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med mrtvimi je po uradnih podatkih devet francoskih državljanov, poleg njih pa je bilo v nesreči ranjenih še 23 Francozov. Izjemno visoka je stopnja umrljivosti med mladimi, saj je bila polovica vseh žrtev, natančneje 20 oseb, mladoletnih. Policija v kantonu Valais je sporočila, da so identifikacijo končali po dneh intenzivnega dela in žalnih slovesnosti, ki so potekale v zavitem letovišču. Francosko zunanje ministrstvo je potrdilo število svojih žrtev, medtem ko preiskovalci še vedno pojasnjujejo nekatere okoliščine nesreče, ki ostajajo nejasne. Svojci žrtev, med katerimi so številni zaposleni v baru in mladi turisti, so v preteklih dneh sami iskali informacije po bolnišnicah, preden so oblasti uradno potrdile identiteto preminulih. Tragedija velja za eno najhujših nesreč v švicarskih smučarskih središčih v zadnjih desetletjih.

Trener nogometnega kluba Paris Saint-Germain (PSG), Luis Enrique, je po zmagi z 2:1 v pariškem derbiju proti ekipi Paris FC ostro obsodil odločitev sodnika Benoita Bastiena o prekinitvi srečanja. Do prekinitve je prišlo v sodnikovem podaljšku zaradi žaljivih navijaških vzklikov s tribun stadiona Parc des Princes. Španski strateg je po tekmi izrazil globoko nezadovoljstvo in odločitev označil za nepravično, saj trdi, da se takšni ukrepi izvajajo le na domačih tekmah pariškega kluba. Enrique je izpostavil, da se njegovi igralci na gostovanjih v Lyonu, Nantesu in Marseillu redno soočajo s sovražnim vzdušjem in žaljivkami, namenjenimi klubu in predsedniku, vendar tamkajšnji sodniki tekem nikoli ne ustavijo. Po njegovem mnenju gre za dvojna merila in namerno usmerjenost proti ekipi PSG. Incident se je zgodil kljub siceršnjim uspehom ekipe, ki v letošnji sezoni pod vodstvom Enriqueja še naprej niza pomembne rezultate tako v domačem prvenstvu kot v evropskih tekmovanjih.

V mestu Pointe-a-Pitre na francoskem otočju Guadeloupe se je v nedeljo zvečer, 4. januarja 2026, zgodil tragičen incident, v katerem je bil ubit moški. Do streljanja je prišlo okoli 22.30 sredi polnih ulic v centru mesta, kjer se je odvijala prva povorka priljubljenega vsakoletnega karnevala. Žrtev, ki po prvih podatkih policije nima kriminalne preteklosti, je bila ustreljena v glavo in je na kraju dogodka podlegla poškodbam. Zaradi nasilnega dogodka, ki je pretresel tisoče obiskovalcev, so lokalne oblasti nemudoma prekinile karnevalske svečanosti. Preiskava motiva za napad in iskanje storilca še potekata, varnostne sile pa so poostrile nadzor v mestu. Dogodek je zasenčil začetek prazničnega obdobja, ki velja za enega največjih kulturnih dogodkov na tem karibskem območju, in sprožil razprave o varnosti na javnih prireditvah.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Urad nigerijskega predsednika Bole Tinubuja je ostro zavrnil trditve, da je bila fotografija njegovega srečanja z ruandskim predsednikom Paulom Kagamejem v Parizu ustvarjena s pomočjo umetne inteligence. Razprava se je razplamtela na spletnih omrežjih, ko so uporabniki na fotografiji opazili vodni znak orodja Grok, kar je sprožilo ugibanja o verodostojnosti dogodka. Tiskovni predstavniki predsedstva so navedbe označili za napačne in zavajajoče, vendar sprva niso podali podrobnejšega pojasnila o izvoru sporne oznake. Kljub uradnim zagotovilom so nekateri mediji poročali, da predsedstvo ni pojasnilo, zakaj se je na sliki pojavil digitalni podpis umetne inteligence oziroma ali sploh obstaja izvirna, neobdelana fotografija nedeljskega kosila. Dogodek poudarja vse večje težave pri preverjanju pristnosti uradnih vizualnih komunikacij v dobi hitrega razvoja generativnih orodij. Predsednik Tinubu se je v Parizu mudil na diplomatskem srečanju, kjer sta s Kagamejem razpravljala o dvostranskih odnosih med Nigerijo in Ruando.

Francoski zdravniki zasebniki so začeli desetdnevno stavko, ki se je začela v ponedeljek, 5. januarja 2025, in bo trajala deset dni. Protestirajo proti ukrepom v predlogu proračuna za socialno varnost, ki je bil sprejet prejšnji teden.

Nove ruske rakete in napadi z droni so ponovno ciljali na Kijev in njegovo okolico, pri čemer sta umrli dve osebi. Zračni alarmi so se oglasili po celotnem ozemlju, vojska pa je opozorila na številna gibanja ruskih raket in dronov. V okolici ukrajinske prestolnice so napadi zahtevali posredovanje reševalnih služb, pri čemer je ena oseba umrla, tri pa so bile ranjene v zasebni kliniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je med poletom na letalu Air Force One javno poddvomil o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju ameriških obveščevalnih služb dogodek ni potekal v skladu z ruskimi opisi, kar predstavlja redek trenutek, ko je Trump neposredno nasprotoval Putinovim navedbam. Ameriški predsednik je obenem izrazil močno nezadovoljstvo nad dejstvom, da ruska stran z nenehnimi napadi ovira mirovna pogajanja. Ob bližajoči se četrti obletnici vojne v Ukrajini je Trump v svojih izjavah postal ostrejši do ruskega voditelja, saj je Putinu pripisal odgovornost za preveliko število žrtev. Medtem ko so se odnosi med Washingtonom in Moskvo očitno zaostrili, so ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in zahodni zavezniki napovedali novo srečanje v Parizu, ki bo potekalo 6. januarja. Na tem srečanju bodo predstavniki ZDA in evropskih držav razpravljali o najnovejših načrtih za zagotavljanje dolgoročne varnosti Ukrajine po koncu spopadov.

Ameriški ekonomski prognostik Martin Armstrong je v svoji objavi na družbenem omrežju X opozoril, da bi bila morebitna namestitev vojaških sil Evropske unije v Ukrajini lahko uporabljena za načrtne provokacije proti Ruski federaciji. Po njegovem mnenju bi prisotnost britanskih in francoskih enot na ukrajinskem ozemlju sprožila odštevanje do neizogibnega napada, ki bi ga Zahod nato pripisal Moskvi. Takšen scenarij naj bi služil kot povod za nadaljnjo stopnjevanje konflikta med Rusijo in zahodnimi zaveznicami. Armstrongove trditve dopolnjujejo širšo razpravo o varnostnih jamstvih, ki jih zahteva uradni Kijev. Analitiki ob tem poudarjajo, da bi neposredna vojaška prisotnost članic Evropske unije in zveze Nato korenito spremenila naravo vojne, saj bi Rusija tovrstne premike razumela kot neposredno vmešavanje v konflikt. To bi po mnenju kritikov povečalo nevarnost neposrednega spopada med svetovnimi velesilami, kar bi imelo nepredvidljive posledice za evropsko in svetovno varnostno arhitekturo.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

Izraelski viri so sporočili, da so se v Parizu začela pogajanja med predstavniki Izraela in sirskimi prehodnimi oblastmi pod vodstvom Abuja Mohameda al Džolanija. Namen srečanja v francoski prestolnici je vzpostavitev novih varnostnih dogovorov in potencialna normalizacija odnosov med državama po padcu prejšnjega sirskega režima. Izraelska stran po navedbah medijev, vključno s televizijsko mrežo Channel 12, preučuje možnosti za stabilizacijo razmer na skupni meji. Srečanje predstavlja pomemben diplomatski premik v regiji, saj se Izrael prvič neposredno spopada z vprašanjem legitimnosti novih oblasti v Damasku. Pogovori so nadaljevanje prizadevanj, ki so se začela v začetku januarja, ko so se pojavile prve informacije o varnostnem dogovoru. Obe strani si prizadevata najti skupni jezik glede nadzora meja in preprečevanja vpliva tretjih sil, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Bližnjega vzhoda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Letalo letalske družbe Air France, ki je bilo na poti iz Bejruta v Pariz, je v Münchnu izvedlo izredni pristanek zaradi zaznanega vonja po dimu v potniški kabini. Posadka letala Airbus je po zaznavi neprijetnega vonja po sežganem nemudoma ukrepala in stroj varno usmerila na najbližje večje letališče v bavarski prestolnici. Potniki so ob nenadni spremembi poti doživeli trenutke negotovosti, vendar je pristanek minil brez poškodb. Preiskovalci in tehnično osebje trenutno preučujejo vzroke za nastanek dima oziroma vonja po gorenju na krovu. To ni bil prvi tovrstni incident v zadnjem obdobju, kar sproža dodatna vprašanja o tehnični brezhibnosti opreme. Strokovnjaki bodo preverili električne napeljave in prezračevalni sistem letala, da bi izključili možnost resnejših tehničnih napak, ki bi lahko ogrozile varnost prihodnjih poletov.

Francoski minister za gospodarstvo in finance je napovedal, da bo od svojega ameriškega kolega zahteval pojasnila glede sankcij, ki so jih Združene države Amerike uvedle proti nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in štirim drugim evropskim osebnostim. Ameriška vlada je za omenjene posameznike uvedla prepoved potovanja v državo, kar je sprožilo diplomatske napetosti med Parizom in Washingtonom. Ukrep naj bi bil povezan z njihovo vlogo pri regulaciji ameriških tehnoloških podjeitij v evropskem prostoru. Uradni Washington peterici očita cenzuro mnenj na družbenih omrežjih, medtem ko francoska stran sankcije razume kot povračilni ukrep zaradi stroge evropske zakonodaje na področju digitalnih trgov. Thierry Breton je bil kot komisar za notranji trg eden ključnih snovalcev Aktiva o digitalnih storitvah (DSA) in Aktiva o digitalnih trgih (DMA), ki sta znatno omejila moč ameriških tehnoloških velikanov v Evropski uniji. Francoska vlada poudarja, da so tovrstne sankcije proti visokim uradnikom zavezniških držav neobičajne in zahtevajo takojšnjo razjasnitev razlogov.