Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spleta širili lažne in žaljive trditve o njeni spolni identiteti, vključno z navedbami, da se je rodila kot moški in je transspolna oseba. Sodišče je v obrazložitvi izpostavilo, da so bili komentarji obsojenih posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, kar je močno poseglo v zasebnost in dostojanstvo soproge francoskega predsednika. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je preostalih osem prejelo pogojne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev. Poleg kazni je sodišče vsem desetim odredilo obvezno udeležbo na izobraževanju o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja. Primer poudarja vse večja prizadevanja pravosodnih organov za pregon sovražnega govora in dezinformacij na družbenih omrežjih, ki ciljajo na javne osebnosti.

Severozahodni in osrednji del Francije sta se spopadla z izjemnimi zimskimi razmerami, ki so povzročile prometni kolaps v prestolnici in njeni okolici. Zaradi sneženja in poledice so na širšem območju Pariza zabeležili rekordne zastoje, ki so v skupni dolžini dosegli tisoč kilometrov. Nenaden prihod zime je presenetil številne prebivalce, saj so zime v francoski prestolnici običajno precej milejše, zaradi česar vozniki in komunalne službe niso bili ustrezno pripravljeni na ekstremne razmere. Kljub resnim težavam v prometu so nekateri prebivalci izkoristili redko priložnost za rekreacijo; pred znamenito baziliko Sacré-Coeur so opazili celo smučarja, ki se je spuščal po zasneženih stopnicah. Pristojne službe so pozvale državljane k previdnosti na cestah, saj nizke temperature in leden dež še naprej ogrožajo varnost v prometu. Regionalne oblasti so aktivirale ekipe za pluženje in posipanje, vendar so bile zaradi obsega padavin njihove zmogljivosti močno omejene.

Pariško tožilstvo je v ponedeljek uradno odprlo preiskavo o tragičnem požaru v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana, v katerem je v novoletni noči umrlo devet francoskih državljanov. Namen postopka, ki ga je naznanila pariška tožilka Laure Beccuau, je nudenje podpore francoskim družinam in tesno sodelovanje s švicarskimi organi, ki že vodijo primarno kazensko preiskavo dogodka. Požar, ki je izbruhnil v baru Le Constellation, je skupno terjal 40 življenj, medtem ko je bilo 116 oseb poškodovanih. Med smrtnimi žrtvami, starimi od 14 to 39 let, je bilo kar 22 Švicarjev in 18 tujcev, pri čemer je bila polovica vseh pokojnih mladoletna. Kantonalna policija v Valaisu je sporočila, da je bilo med poškodovanimi 69 Švicarjev, 23 Francozov in 12 Italijanov, 83 oseb pa še vedno ostaja v bolnišnični oskrbi. Francoski preiskovalci bodo sedaj vzporedno s švicarskimi kolegi ugotavljali okoliščine, ki so privedle do visoke stopnje smrtnosti med tujimi državljani.

Več kot 145 držav je doseglo soglasje o posodobitvi mednarodnega okvira za globalni minimalni davek v višini 15 odstotkov. Novi dogovor vključuje ključne prilagoditve, ki neposredno obravnavajo pomisleke Združenih držav Amerike glede davčne obravnave njihovih podjetij. S spremembami so države omogočile posebne izjeme za določena ameriška podjetja, kar je omogočilo nadaljevanje projekta, ki je bil prej v slepi ulici. Ta uskladitev je ključnega pomena za vzpostavitev pravičnejšega mednarodnega davčnega okolja, saj preprečuje selitev dobičkov v davčne oaze. Sprejeti okvir predstavlja pomemben korak k stabilizaciji mednarodnih finančnih tokov in zagotavljanju, da multinacionalne korporacije plačujejo pravičen delež davkov v državah, kjer dejansko ustvarjajo prihodke. Kljub številnim pogajanjem in prvotnim neskladjem med Evropsko unijo in ZDA je sedanja različica dogovora prejela široko mednarodno podporo, kar nakazuje na pripravljenost držav za skupno reševanje davčnih utaj na globalni ravni. Izjeme, ki so bile dogovorjene za ameriški trg, so bile nujne za zagotovitev podpore Washingtona, brez katerega bi bil celoten sistem neizvedljiv.

Francoske prefekture so v več regijah po državi izdale odlok o prepovedi gibanja in konvojev kmetijske mehanizacije, ki bo veljal do četrtka. Ukrep so sprejele oblasti na vzhodu države, v Novi Akvitaniji, na zahodu in v regiji Hauts-de-France, da bi preprečile napovedane blokade in zagotovile varnost v cestnem prometu. Omejitev se ne nanaša le na kmete s traktorji, temveč vključuje tudi tovorna vozila, ki prevažajo kmetijsko mehanizacijo. Kmetje so namreč ponovno stopnjevali svoje protestne dejavnosti zaradi nezadovoljstva nad kmetijsko politiko, uvozom cenejših živil in okoljskimi regulacijami. S temi preventivnimi ukrepi želijo državni organi preprečiti ohromitev ključnih prometnih žil, ki so jih kmetje v preteklih tednih že večkrat zasedli. Kljub prepovedi kmetijski sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo nove oblike pritiska na vlado, medtem ko policija poostreno nadzoruje spoštovanje novih omejitev na cestah.

V Parizu se je odvil vrh t.i. koalicije prostovoljcev, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o nadaljnji varnostni in vojaški pomoči Ukrajini. Dogodek je bil namenjen utrjevanju zavezništva v luči dolgotrajnega konflikta z Rusijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob robu srečanja jasno poudarila, da Italija na ukrajinsko ozemlje ne bo napotila svojih vojaških enot, s čimer je postavila mejo neposredni vpletenosti svoje države v spopade. Medtem ko Rim zavrača prisotnost vojakov na terenu, so iz Nemčije prišla sporočila o morebitni okrepljeni vojaški prisotnosti v sosednjih državah članicah zveze Nato. Takšni premiki bi služili kot odvračalni ukrep in zagotovilo za varnost vzhodnega krila zavezništva. Srečanje v francoski prestolnici je znova izpostavilo različne pristope evropskih sil pri vprašanju stopnjevanja vojaške pomoči in neposredne prisotnosti v regiji.

Alžirski parlament je sprejel zakon, ki francosko kolonialno vladavino razglaša za zločin. Nova zakonodaja poziva k reparacijam in uradnemu opravičilu, kar je Macron do sedaj zavračal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Francoski zdravniki zasebniki in zasebne klinike so nadaljevali obsežno stavko, ki naj bi trajala do 15. januarja. Zaradi protesta so se bolniki po vsej državi spopadali z velikimi težavami pri pridobivanju terminov tako pri splošnih zdravnikih kot pri specialistih. Mouvement de grève, ki zajema širok spekter zdravstvenih storitev, povzroča resne motnje v delovanju zdravstvenega sistema, saj so številne ordinacije ostale zaprte. Stavka je neposreden odziv na predlagane ukrepe v proračunu za socialno varnost za leto 2026, ki vključujejo zniževanje tarif in stroge finančne omejitve. Zdravstvene oblasti so državljane pozvale, naj se v primeru nujnih stanj obrnejo na dežurne službe ali številko nujne pomoči, vendar opozarjajo na preobremenjenost javnih bolnišnic. Sindikati in zdravniška združenja vztrajajo pri svojih zahtevah in opozarjajo, da bodo vladni načrti ogrozili kakovost oskrbe in dostopnost zdravstvenih storitev. Do zaostritve odnosov je prišlo po neuspešnih pogajanjih z ministrstvom za zdravje, ki je celo zagrozilo z možnostjo rekvizicij oziroma prisilnega vpoklica zdravnikov na delovna mesta, da bi zagotovili minimalno oskrbo prebivalstva.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu srečanja »koalicije prostovoljcev« v Parizu izjavil, da bi Francija po morebitni sklenitvi premirja v Ukrajino lahko napotila več tisoč svojih vojakov. Ti bi delovali v okviru večnacionalnih sil, ki bi skrbele za ohranjanje miru in zagotavljanje varnosti na terenu. Macron je poudaril, da se priprave na vzpostavitev tovrstnih sil v zraku, na morju in na kopnem že izvajajo. Napoved prihaja po tistem, ko so predstavniki več držav v Elizejski palači podpisali izjavo o sodelovanju v omenjeni koaliciji. Namen te pobude je vzpostaviti t.i. sile za ponovno zagotovitev varnosti (force de réassurance), ki bi preprečile nadaljnje sovražnosti po prenehanju neposrednih spopadov med Ukrajino in Rusko federacijo. Macronova izjava nakazuje premik k aktivnejši vlogi zahodnih sil pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji, čeprav je napotitev vojakov pogojena s predhodno ustavitvijo ognja.

Britanski premier Keir Starmer je 6. januarja 2026 sporočil, da sta Združeno kraljestvo in Francija v okviru tako imenovane koalicije voljnih podpisali deklaracijo o nameri za namestitev vojaških enot v Ukrajini po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz in logističnih vozlišč po celotnem ukrajinskem ozemlju, ki bodo služila za shranjevanje vojaške opreme in podporo ukrajinskim oboroženim silam. Gre za dolgoročno varnostno strategijo, ki bi stopila v veljavo takoj po uradni prekinitvi sovražnosti. Po navedbah britanskega premiera so se London, Pariz in Kijev dogovorili o gradnji namenskih objektov, ki bi zagotavljali stabilnost v regiji in preprečili morebitne nove konflikte. Napoved o razporeditvi evropskih sil na ukrajinska tla predstavlja pomemben premik v zahodni obrambni politiki, saj neposredno vključuje vojaško prisotnost dveh jedrskih sil v povojni Ukrajini. Starmer je poudaril, da bodo ti "vojaški habi" ključni za vzdrževanje pripravljenosti ukrajinske vojske in obnovo varnostne arhitekture v vzhodni Evropi.

Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

Valérie Niquet, strokovnjakinja za azijska vprašanja pri francoski Fundaciji za strateške raziskave (FRS), je v prispevku za časnik Le Monde izpostavila nevarnost kitajskih vojaških dejavnosti v okolici Tajvana. Po njenih navedbah Kitajska s pogostimi vojaškimi vajami, vključno z nedavnimi manevri decembra 2025, načrtno izvaja pritisk, s katerim želi izčrpati voljo do upora tako na Tajvanu kot pri njegovih mednarodnih partnerjih. Niquettova opozarja, da Kitajska ne potrebuje neposredne invazije za dosego svojih ciljev, saj lahko z blokado zračnega in pomorskega prostora dejansko povzroči gospodarsko ter politično hromitev otoka. Takšna strategija "zadušitve" brez odkritega spopada predstavlja nov izziv za stabilnost v regiji. Strokovnjakinja poudarja, da nenehni vojaški manevri služijo kot psihološko orožje, ki postopoma zmanjšuje pripravljenost zaveznikov na posredovanje in ustvarja občutek neizbežnosti kitajske prevlade.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale načelni sporazum, ki predvideva vzpostavitev obsežnih varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu trenutne vojne z Rusijo. K dogovoru je pristopilo več kot trideset držav, med katerimi sta tudi Nizozemska in Nemčija. Slednja je izrazila pripravljenost, da v okviru prihodnjih mirovnih sil na ukrajinsko ozemlje napoti svoje vojaške enote, kar predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki. Namen sporazuma je zagotoviti stabilnost in preprečiti morebitne ponovne agresije po sklenitvi premirja ali mirovnega sporazuma. Države podpisnice se s tem zavezujejo k tesnemu obrambnemu sodelovanju in pomoči pri obnovi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Čeprav podrobnosti o sestavi mirovnih sil še niso dokončno določene, vključitev velikih evropskih sil signalizira močno politično voljo za trajno zavarovanje vzhodnih meja Evrope.

Evropska komisija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi širjenja pornografskih globokih ponaredkov mladoletnih oseb, ki jih je ustvarilo orodje umetne inteligence Grok na družbenem omrežju X. Tiskovni predstavnik Komisije je poudaril, da so takšni posnetki nezakoniti, odvratni in v Evropski uniji nimajo mesta. Francosko pravosodje je v povezavi z omenjenimi vsebinami že sprožilo uradno preiskavo, saj so se ponaredki hitro razširili po spletni platformi v lasti Elona Muska. Evropska unija zadevo obravnava z največjo stopnjo resnosti, zlasti v luči Akta o digitalnih storitvah (DSA), ki platformam nalaga strogo odgovornost za odstranjevanje nezakonitih vsebin in preprečevanje sistemskih tveganj. Primer poudarja naraščajoče težave, s katerimi se organi pregona in zakonodajalci srečujejo pri nadzoru generativne umetne inteligence, ki omogoča hitro in preprosto ustvarjanje realističnih, a zlonamernih vsebin. Bruselj zdaj preučuje ukrepe, s katerimi bi platformo X prisilil k učinkovitejšemu moderiranju in zaščiti najranljivejših uporabnikov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v torek v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi se izvedla po morebitni sklenitvi premirja. Namen te pobude, ki so jo podprle članice tako imenovane koalicije prostovoljcev, je zagotavljanje robustnih varnostnih jamstev in stabilnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Čeprav obeti za takojšnjo prekinitev ognja ostajajo oddaljeni, podpisniki poudarjajo pomen priprav na obdobje po konfliktu. Po besedah predsednika Macrona bi večnacionalne sile služile kot oblika zagotovila in podpore za vzdrževanje miru, ko se spopadi ustavijo. Dokument predstavlja politično zavezo zahodnih zaveznic k dolgoročni varnosti Ukrajine in preprečevanju ponovnih napadov, hkrati pa utrjuje diplomatsko sodelovanje med Parizom, Londonom in Kijevom v okviru prizadevanj za mir.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej. Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.

Izrael in Sirija sta pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike v Parizu sklenila nov krog pogajanj, ki označujejo začetek tesnejšega varnostnega sodelovanja med državama. Strani sta se dogovorili za vzpostavitev skupne delovne skupine pod nadzorom ZDA, katere namen bo izmenjava obveščevalnih podatkov in prizadevanje za vojaško deeskalacijo na kriznih območjih. Po poročanju ameriških in izraelskih medijev, vključno s portalom Axios in televizijo Channel 12, so pogovori prinesli pomemben napredek po mesecih zastoja v diplomatskih stikih. Dogovor predvideva pospešitev prihodnjih pogajanj in predstavlja ključen premik v odnosih med sosednjima državama, ki sta bili desetletja v sovražnih odnosih. Peta runda pogajanj v francoski prestolnici je po besedah uradnikov ustvarila pozitiven zagon, ki bi lahko vodil do trajnejše stabilnosti v regiji. Nova sirska vlada je s tem korakom pokazala pripravljenost na pragmatično sodelovanje z izraelsko stranjo, kar vključuje neposredne komunikacijske kanale za preprečevanje nenamernih vojaških spopadov. Sodelovanje med državama prihaja v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer ZDA aktivno delujejo kot posrednik za zmanjšanje vpliva radikalnih akterjev. Čeprav so podrobnosti o operativnem delovanju skupne skupine še v pripravi, sklenjeni dogovor velja za zgodovinski premik, saj državi prvič po več desetletjih vzpostavljata formaliziran mehanizem za preprečevanje konfliktov in izmenjavo strateških informacij.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim govorom v Washingtonu javno norčeval iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Trump je pred republikanskim občinstvom uprizoril oponašanje francoskega voditelja in opisal njun domnevni pogovor o uvedbi carin na zdravila. Po navedbah ameriškega predsednika naj bi ga Macron prosil, naj ohrani vsebino njunega dogovora v tajnosti pred francosko javnostjo, pri čemer naj bi se francoski voditelj strinjal s Trumpovimi pogoji pod pogojem, da to ne bo javno objavljeno. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med voditeljema, ki so se v preteklosti že kazale v njunih različnih pogledih na trgovinsko politiko in diplomatska vprašanja. Trumpova uporaba satire in oponašanja v uradnih nagovorih poudarja njegov nekonvencionalen pristop k mednarodni diplomaciji, medtem ko francoska stran dogodka za zdaj uradno ni komentirala. Sporna vsebina govora se nanaša predvsem na vprašanje cen zdravil in trgovinskih omejitev, ki so ključna točka Trumpove gospodarske agende.

Pariško upravno sodišče je odredilo, da mora biti medicinska sestra ponovno zaposlena v roku enega meseca. AP-HP bo preučil sankcijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Čadski predsednik je z dekretom imenoval Amino Priscille Longoh za novo izredno in pooblaščeno veleposlanico Republike Čad v Francoski republiki s sedežem v Parizu. Imenovanje, ki je bilo uradno objavljeno 6. januarja 2026, predstavlja pomemben korak v čadski diplomaciji, saj Longohova velja za eno najvidnejših političnih osebnosti v državi. Na tem položaju bo odgovorna za krepitev bilateralnih odnosov med Ndjameno in Parizom, ki ostajata tesna strateška partnerja na področju varnosti in gospodarskega sodelovanja v regiji Sahel. Nova veleposlanica bo v francoski prestolnici zastopala interese Čada v času, ko se odnosi med afriškimi državami in nekdanjo kolonialno silo preoblikujejo. Njena naloga bo vključevala vodenje diplomatskega predstavništva ter vzdrževanje dialoga s francoskimi oblastmi glede vprašanj regionalne stabilnosti in razvojne pomoči. Longohova na položaj prihaja z izkušnjami iz čadske vlade, kjer je predhodno zasedala ministrske položaje, kar nakazuje na strateško pomembnost, ki jo Čad pripisuje svojemu predstavništvu v Franciji.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Bolgarski predsednik vlade Rosen Željazkov je prispel v Pariz na vrh Koalicije voljnih, ki ga v Elizejski palači gosti francoski predsednik Emmanuel Macron. Srečanje je namenjeno usklajevanju državnih in vladnih voditeljev glede nadaljnje podpore Ukrajini ter krepitvi varnostnih zavez v okviru evropske obrambne arhitekture. Željazkov je ob prihodu poudaril pomen enotnosti in hitrega odzivanja na geopolitične izzive, s katerimi se spopada evropska celina. Dogodek v francoski prestolnici predstavlja pomemben korak pri oblikovanju skupnih strategij držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju stabilnosti v regiji. Poleg varnostnih vprašanj so udeleženci razpravljali tudi o energetski neodvisnosti in infrastrukturnih projektih, ki bi povezali jugovzhodno Evropo z zahodnimi partnericami. Obisk potrjuje tesno sodelovanje med Bolgarijo in Francijo znotraj struktur Evropske unije in zveze Nato.

Pariško sodišče je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek družbenih omrežij širili zlonamerne teorije zarote, da se je soproga predsednika Emmanuela Macrona rodila kot moški, ter podajali transfobične in seksistične komentarje. Poleg tega so namigovali na pedofilijo, kar se nanaša na starostno razliko med zakoncema Macron. Sodišče je večini izreklo pogojne zaporne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev, s čimer je pravno sankcioniralo orkestrirano kampanjo dezinformacij. Postopek je pokazal na resnost spletnega nasilja in širjenja lažnih trditev, ki posegajo v dostojanstvo posameznika. Izrečene kazni so jasen signal francoskega pravosodja proti širjenju škodljivih spletnih vsebin in teorij zarote, ki so se v zadnjih letih močno razširile.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Izrael je napovedal, da bo s pričetkom leta 2026 prepovedal delovanje več kot 20 humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Kot razlog navaja neupoštevanje novih predpisov o preverjanju mednarodnih organizacij, delovanje v povezavi s terorističnimi aktivnostmi in ideološke zahteve, ki vključujejo diskvalifikacijo organizacij, ki so pozivale k bojkotu Izraela ali izrazile podporo primerom na mednarodnih sodiščih.

Guverner francoske centralne banke in član Sveta Evropske centralne banke (ECB) François Villeroy de Galhau je v torek opozoril, da bi bila brez uvedbe digitalnega evra resno ogrožena gospodarska suverenost Evrope. Po njegovih navedbah je digitalizacija plačilnega sistema nujna za ohranitev neodvisnosti evropskega finančnega prostora v odnosu do tujih ponudnikov in tehnoloških velikanov. Evropska unija namerava digitalni evro uvesti do leta 2029, pri čemer poudarja pomen zaščite zasebnosti in varnosti plačil. Digitalna valuta bi delovala kot dopolnilo gotovini in bi omogočila varnejše ter učinkovitejše transakcije znotraj območja z evrom. Villeroy de Galhau je izpostavil, da digitalizacija valute ni zgolj tehnološka nadgradnja, temveč strateška nuja za ohranitev vloge evra v globalnem gospodarstvu.

Francoski kmetijski sindikati so v odgovor na nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi organizirali nove protestne pohode, ki se s traktorji premikajo proti Parizu. Predsednik sindikata Coordination rurale Bertrand Venteau je napovedal, da bodo miroljubni konvoji v prestolnico prispeli do konca tedna, medtem ko se bo glavnina sil začela premikati v torek. Namen mobilizacije je predložitev seznama zahtev predsedniku vlade Sébastienu Lecornuju, s katerim se kmetje želijo sestati v četrtek, 8. januarja. Že v ponedeljek so se pojavile prve zapore na ključnih avtocestah A75, A64, A51 in A7, kjer kmetje izražajo nestrinjanje s trenutno kmetijsko politiko. Premier Lecornu je v ponedeljek in torek gostil predstavnike kmetijskih sindikatov v poskusu, da bi preprečil tretjo zaporedno zimo kmečkih uporov. Kljub napovedanim pogovorom kmetje opozarjajo, da bodo njihove dejavnosti odvisne od odziva vlade na njihove zahteve. Gibanje se odvija v luči širšega evropskega kmetijskega nezadovoljstva, pri čemer francoski proizvajalci poudarjajo nevzdržne gospodarske razmere in birokratske ovire. Policija in žandarmerija pozorno spremljata premike konvojev, medtem ko sindikati napovedujejo množično udeležbo na napovedanem zboru v prestolnici.

Sindikati so po skupščini sporočili, da je bila stavka, ki se je začela 15. decembra in prekinila 19. decembra, v ponedeljek nadaljevana, kar je povzročilo poslabšanje pogojev za obiskovalce.

Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

Francoski televizijski in radijski voditelj Nagui je napovedal pravne postopke proti poslancu stranke UDR Charlesu Alloncleju, ki opravlja funkcijo poročevalca v parlamentarni preiskovalni komisiji o javni avdiovizualni dejavnosti. Spor se je zaostril, ko je Alloncle decembra lani javno izjavil, da se je Nagui v zadnjih desetih letih v Franciji najbolj obogatil na račun javnega denarja. Voditelj je te navedbe v ponedeljek, 5. januarja, odločno zavrnil in jih označil za neresnične ter škodljive. Nagui je v svojem odzivu poudaril, da njegove oddaje dejansko prinašajo znatne prihodke davkoplačevalcem in javni televiziji France Télévisions prek oglaševalskih sredstev. Po njegovih besedah so obtožbe o neupravičenem bogatenju izkrivljene, saj naj bi njegova produkcijska dejavnost ustvarjala dobiček za javni zavod. Alloncle, ki pripada desničarski struji pod vodstvom Érica Ciottija, vztraja pri preiskavi financiranja zunanjih sodelavcev v javnem medijskem prostoru, kar je sprožilo širšo politično razpravo o porabi proračunskih sredstev v medijih.

Španski in francoski organi pregona so v skupni operaciji aretirali 15 voznikov avtobusov, ki so osumljeni nezakonitega prevoza migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava je razkrila, da so vozniki od migrantov brez ustreznih dokumentov zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov za prehod meje. V zameno za denar so migrantom omogočili potovanje brez veljavnih vozovnic ali pa so jim izdali vozovnice na tuja imena, s čimer so se skušali izogniti mejnim kontrolam. Operacija je razkrila organizirano mrežo izkoriščanja rednih avtobusnih linij za namene ilegalnih migracij znotraj schengenskega območja. Aretirani vozniki so delovali na relacijah, ki povezujejo ključna španska in francoska mesta, pri čemer so izrabljali svoj položaj za osebni dobiček. Oblasti poudarjajo, da tovrstna dejanja ne pomenijo le kršitve zakonodaje o tujcih, temveč tudi resno varnostno tveganje v cestnem prometu, saj so bili potniki v nekaterih primerih prevažani v neustreznih razmerah.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

Albanski predsednik vlade Edi Rama se je v torek v Parizu srečal s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Srečanje je potekalo v okviru ramovega obiska v Franciji, kjer se je udeležil vrha Koalicije prostovoljcev za Ukrajino, ki ga je v Elizejski palači gostil predsednik Emmanuel Macron. Glavni temi pogovorov med Ramo in Darmaninom sta bili problematika kazenske politike ter priprava novega osnutka albanskega kazenskega zakonika, pri čemer Albanija išče strokovno podporo in izmenjavo dobrih praks s francoskimi institucijami. Poleg reforme pravosodja sta sogovornika razpravljala o širšem sodelovanju na področju notranjih zadev in varnosti. Obisk albanskega premierja v Parizu poudarja krepitev diplomatskih vezi med Tirano in Parizom, zlasti v luči albanskih prizadevanj za približevanje evropskim standardom na področju vladavine prava. Rama je ob srečanju na družbenih omrežjih delil utrinke pogovorov in izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja pri posodabljanju zakonodajnih okvirov, ki bodo podlaga za učinkovitejši boj proti kriminalu in korupciji v državi.

V ponedeljek, 5. januarja 2026, je v urgentnem centru bolnišnice Marie-José Truffaut v mestu Hyères na jugu Francije izbruhnil uničujoč požar. Ogenj se je pojavil okoli 4. ure zjutraj v enem izmed bolniških boksov na urgenci, kar je povzročilo smrt 75-letnega moškega, ki je bil ujet v ognju. Kljub hitremu posredovanju varnostnika in zdravstvenega delavca z gasilnimi aparati, je požar zahteval smrtno žrtev, še ena oseba pa je v kritičnem stanju. Zaradi dima je bilo evakuiranih skupno 32 oseb, med njimi 19 bolnikov, ki so jih premestili na oddelek za porodništvo oziroma v sosednje bolnišnice v Toulonu in Draguignanu. Na kraju dogodka je posredovalo 58 gasilcev s številnimi vozili. Zaradi poškodb prostorov in prisotnosti dima so urgentni oddelek začasno zaprli. Francoska ministrica za zdravje Stéphanie Rist je potrdila tragični dogodek in izrazila sožalje. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko je bilo pet uslužbencev bolnišnice oskrbljenih zaradi vdihavanja dima. Incident poudarja ranljivost kritične infrastrukture v primeru požarnih nesreč, kar spominja na podobne pretekle tragedije v urbanih okoljih po svetu.

V Parizu se je sestala t. i. koalicija voljnih, kjer so voditelji Ukrajine, Francije in Velike Britanije podpisali deklaracijo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino. Načrt predvideva namestitev med 15.000 in 30.000 vojakov, ki bi po doseženem premirju skrbeli za nadzor prekinitve ognja in zagotavljanje varnosti. Glavnino enot bosta zagotovili Francija in Združeno kraljestvo, medtem ko bo Turčija zadolžena za pomorsko varnost v Črnem morju. Združene države Amerike bodo pri operaciji sodelovale z obveščevalno in logistično podporo ter vodile sistem za spremljanje kršitev premirja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, ki bi lahko vodil do konca vojne že v času ciprskega predsedovanja Svetu EU. Kljub napredku pri varnostnih jamstvih pa Kijev ostaja pod pritiskom administracije Donalda Trumpa glede sklenitve mirovnega sporazuma, pri čemer Zelenski zavrača ruske zahteve po odstopu regije Doneck in nadzora nad jedrsko elektrarno Zaporožje. Ruska stran je prek Dmitrija Medvedjeva zahtevala posvetovanja glede teh jamstev, medtem ko nekateri analitiki ocenjujejo, da je trdna drža Londona in Pariza Putina pahnila v negotovost. Ameriški predstavniki so potrdili, da bodo v primeru nove ruske agresije Ukrajino branili z vojaškimi sredstvi, diplomacijo in dodatnimi sankcijami. Osnutek dokumenta predvideva vzpostavitev stalnega opazovalnega sistema in posebne komisije za pregled kršitev. Čeprav se Trumpova administracija spopada z novimi napetostmi v zahodni polobli in glede Grenlandije, ostaja aktivna udeleženka v oblikovanju varnostne arhitekture, ki naj bi odvrnila prihodnje napade na ukrajinsko ozemlje.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nepredvideno diplomatsko in varnostno krizo znotraj zveze Nato, potem ko je Bela hiša potrdila, da je priključitev Grenlandije prednostna naloga nacionalne varnosti ZDA. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da so za dosego tega cilja na mizi vse možnosti, vključno z uporabo vojaške sile. Odločitev je naletela na oster odpor evropskih zaveznikov, vključno z Dansko, Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo, ki so v skupni izjavi poudarile nedotakljivost meja in suverenost avtonomnega danskega ozemlja. Poznavalci opozarjajo, da bi morebitna agresija proti lastni zaveznici pomenila eksistenčno grožnjo za severnoatlantsko zavezništvo. Hkrati z napetostmi glede Arktike so se v Parizu odvili ključni pogovori o prihodnosti Ukrajine. Francija in Velika Britanija sta podpisali izjavo o nameri za napotitev svojih vojakov v Ukrajino, kjer bi po morebitnem premirju vzpostavili vojaška vozlišča in zagotavljali varnostne garancije. Čeprav je Jared Kushner v imenu ameriške administracije pogovore označil za mejnik, Trumpova retorika ostaja nepredvidljiva. Predsednik ZDA je prek omrežja Truth Social opozoril, da brez ameriške udeležbe zavezništvo Nato nima moči in da bi Rusija brez njegovega posredovanja že zavzela celotno Ukrajino. Trumpova administracija je poleg ozemeljskih teženj začela tudi obsežen umik iz mednarodnega sodelovanja. Predsednik je podpisal izvršni ukaz o prekinitvi sodelovanja in financiranja za 66 mednarodnih organizacij, večinoma pod okriljem Združenih narodov. Kot razlog je navedel njihovo neučinkovitost in ogrožanje ameriške suverenosti. Ta poteza, skupaj z nedavno aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških sil, potrjuje agresivno zunanjo politiko ZDA, ki temelji na doktrini krepitve vpliva na zahodni polobli in neposrednem soočanju z interesi Rusije in Kitajske v Arktični regiji.

V mestu Pointe-a-Pitre na francoskem otočju Guadeloupe se je v nedeljo zvečer, 4. januarja 2026, zgodil tragičen incident, v katerem je bil ubit moški. Do streljanja je prišlo okoli 22.30 sredi polnih ulic v centru mesta, kjer se je odvijala prva povorka priljubljenega vsakoletnega karnevala. Žrtev, ki po prvih podatkih policije nima kriminalne preteklosti, je bila ustreljena v glavo in je na kraju dogodka podlegla poškodbam. Zaradi nasilnega dogodka, ki je pretresel tisoče obiskovalcev, so lokalne oblasti nemudoma prekinile karnevalske svečanosti. Preiskava motiva za napad in iskanje storilca še potekata, varnostne sile pa so poostrile nadzor v mestu. Dogodek je zasenčil začetek prazničnega obdobja, ki velja za enega največjih kulturnih dogodkov na tem karibskem območju, in sprožil razprave o varnosti na javnih prireditvah.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.

Po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, se je Kitajska odzvala z ogorčenjem, pri čemer je dejanje označila za "globoko šokantno" in obsodila "hegemonistično vedenje" Združenih držav. Pred zajetjem se je Maduro srečal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Ameriška kongresnica Chellie Pingree je operacijo označila za kršitev ameriške ustave in mednarodnega prava ter jo poimenovala "osupljiva zloraba moči".

Švicarske oblasti so po uničujočem požaru v gorskem letovišču Crans-Montana, ki je v novoletni noči zahteval približno 40 življenj, identificirale 113 od 119 poškodovanih oseb. Med identificiranimi žrtvami prevladujejo evropski državljani, vključno z 71 Švicarji, 14 Francozi in 11 Italijani, medtem ko ruskih državljanov po navedbah lokalne policije ni bilo med poškodovanimi. Načelnik policije kantona Valais, Frédéric Gisler, je pojasnil, da šest oseb še vedno ostaja neidentificiranih, Italija pa je sporočila, da pogrešajo še šest svojih državljanov. Zaradi hudih opeklin so približno 50 poškodovancev že premestili v specializirane centre za zdravljenje opeklin po Švici, v kratkem pa načrtujejo tudi premeščanja v druge evropske države, ki so ponudile pomoč. Poljska je že izrazila pripravljenost za sprejem ranjenih. Požar, ki je izbruhnil v baru Le Constellation, je bil še posebej tragičen, ker so številni obiskovalci, med katerimi je bilo veliko mladoletnikov, ostali ujeti v kletnih prostorih objekta, kar je onemogočilo hitro evakuacijo in povzročilo visoko število žrtev.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke, mlajše od 15 let, ki naj bi stopila v veljavo z naslednjim šolskim letom. Predsednik Emmanuel Macron je ta ukrep izpostavil kot eno izmed prednostnih nalog svoje administracije, namenjeno zaščiti mladoletnikov pred negativnimi vplivi spletnih platform. Zakonski predlog, ki bo v kratkem predložen v parlamentarno obravnavo, sledi zgledu Avstralije, ki je podobno omejitev sprejela v začetku decembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalno izpostavljenost mladostnikov v kritičnih letih razvoja. Francoski zakonodajalci se s tem vprašanjem spopadajo zaradi naraščajočih skrbi glede duševnega zdravja mladih in varnosti na spletu. Če bo zakon potrjen, bo Francija postala ena prvih evropskih držav s tako nizko starostno mejo za dostop do digitalnih omrežij, kar bi lahko služilo kot model za širšo evropsko regulacijo tega področja.

Francoska vlada je sprejela nove predpise, po katerih bodo morali tujci, ki si želijo pridobiti dovoljenje za dolgotrajno bivanje v državi, od 1. januarja 2026 dalje opraviti preizkusa iz državljanskih vsebin in znanja francoskega jezika. Novi pogoji so del širše strategije za integracijo priseljencev v francosko družbo, saj bodo morali prosilci s testi dokazati poznavanje temeljnih vrednot republike ter določeno stopnjo jezikovne kompetence. Ukrep bo neposredno vplival na vse državljane tretjih držav, ki zaprosijo za večletna dovoljenja za prebivanje. Do sedaj so bili ti pogoji manj strogi, po novem pa bo uspešno opravljen izpit obvezen pogoj za odobritev vloge. Francoske oblasti s tem korakom sledijo zgledu nekaterih drugih evropskih držav, ki so že uvedle podobne integracijske pogoje za priseljence.