Francija, Velika Britanija in Ukrajina podpisale namero o napotitvi večnacionalnih sil po prekinitvi ognja

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu srečanja »koalicije prostovoljcev« v Parizu izjavil, da bi Francija po morebitni sklenitvi premirja v Ukrajino lahko napotila več tisoč svojih vojakov. Ti bi delovali v okviru večnacionalnih sil, ki bi skrbele za ohranjanje miru in zagotavljanje varnosti na terenu. Macron je poudaril, da se priprave na vzpostavitev tovrstnih sil v zraku, na morju in na kopnem že izvajajo. Napoved prihaja po tistem, ko so predstavniki več držav v Elizejski palači podpisali izjavo o sodelovanju v omenjeni koaliciji. Namen te pobude je vzpostaviti t.i. sile za ponovno zagotovitev varnosti (force de réassurance), ki bi preprečile nadaljnje sovražnosti po prenehanju neposrednih spopadov med Ukrajino in Rusko federacijo. Macronova izjava nakazuje premik k aktivnejši vlogi zahodnih sil pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji, čeprav je napotitev vojakov pogojena s predhodno ustavitvijo ognja.

V Parizu se je sestala t. i. koalicija voljnih, kjer so voditelji Ukrajine, Francije in Velike Britanije podpisali deklaracijo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino. Načrt predvideva namestitev med 15.000 in 30.000 vojakov, ki bi po doseženem premirju skrbeli za nadzor prekinitve ognja in zagotavljanje varnosti. Glavnino enot bosta zagotovili Francija in Združeno kraljestvo, medtem ko bo Turčija zadolžena za pomorsko varnost v Črnem morju. Združene države Amerike bodo pri operaciji sodelovale z obveščevalno in logistično podporo ter vodile sistem za spremljanje kršitev premirja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, ki bi lahko vodil do konca vojne že v času ciprskega predsedovanja Svetu EU. Kljub napredku pri varnostnih jamstvih pa Kijev ostaja pod pritiskom administracije Donalda Trumpa glede sklenitve mirovnega sporazuma, pri čemer Zelenski zavrača ruske zahteve po odstopu regije Doneck in nadzora nad jedrsko elektrarno Zaporožje. Ruska stran je prek Dmitrija Medvedjeva zahtevala posvetovanja glede teh jamstev, medtem ko nekateri analitiki ocenjujejo, da je trdna drža Londona in Pariza Putina pahnila v negotovost. Ameriški predstavniki so potrdili, da bodo v primeru nove ruske agresije Ukrajino branili z vojaškimi sredstvi, diplomacijo in dodatnimi sankcijami. Osnutek dokumenta predvideva vzpostavitev stalnega opazovalnega sistema in posebne komisije za pregled kršitev. Čeprav se Trumpova administracija spopada z novimi napetostmi v zahodni polobli in glede Grenlandije, ostaja aktivna udeleženka v oblikovanju varnostne arhitekture, ki naj bi odvrnila prihodnje napade na ukrajinsko ozemlje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.