APDEJT.si

Greenpeace je kritiziral Francijo zaradi pošiljanja predelanega urana v Rusijo za nadaljnjo obdelavo in ponovno uporabo, kljub vojni v Ukrajini. Organizacija trdi, da se trgovina nadaljuje kljub poskusom zaostritve sankcij proti Rusiji, in jo označuje za "nemoralno". Tovorna ladja z uranom je bila opažena v pristanišču Dunkerque.

Program Future Combat Air System (FCAS), največji evropski program oboroževanja, se sooča s težavami zaradi nesoglasij med družbama Airbus in Dassault Aviation, poroča Financial Times. To ogroža prihodnjo zračno obrambo Francije in Nemčije.

V Franciji se je število lokalnih referendumov v zadnjem mandatu povečalo, čeprav ostajajo redki. Predstavljajo nov način razmišljanja o lokalni demokraciji in povezavi med izvoljenimi uradniki in prebivalci.

Direktor Ifopa Frédéric Dabi in politolog Brice Soccol sta se srečala s francoskimi župani in njihovimi volivci, da bi razumela, kako ljudje dojemajo »najljubšega izvoljenega predstavnika Francozov«. Raziskava kaže, da so župani pogosto prva kontaktna točka za reševanje težav, s katerimi se soočajo prebivalci.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Francoski animator, producent, pevec in pisatelj Patrick Sébastien zbira predloge francoskih državljanov za predsedniške volitve leta 2027. Čeprav sam ne kandidira, želi zbrane predloge posredovati finalistom volitev. Sébastien kritično gleda na politično situacijo in meni, da je potrebno »prevrniti mizo«.

Pred občinskimi volitvami leta 2026 v Franciji, Združenje županov Francije (AMF) poziva k aktivnejši vlogi občin pri vodenju javnih politik. Sébastien Lecornu bi lahko ugodil tej zahtevi, saj se država sooča z erozijo javnih storitev in rastjo dolga.

Francoska narodna skupščina se bo ta ponedeljek ponovno posvetila finančnim zadevam za leto 2025, potem ko so prihodki od davka na dodano vrednost (DDV) upadli za 5 milijard evrov. Poslanci bodo preučili predlog zakona o zaključku upravljanja (PLFG), ki prilagaja finance za leto 2025, s poudarkom na razpravi o vzrokih za zmanjšanje prihodkov od DDV.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je obiskal Brazilijo, kjer se zavzema za "preoblikovan transatlantski odnos", ki bi vključeval Južno Ameriko in Afriko, preden se bo udeležil podnebne konference COP30 v Belem. Obiskal je kulturno hišo Benin v Salvadorju in galerijo Pierre Fatumbi Verger. Medtem nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy prejema denar za obnovo svoje zaporniške celice.

V ruskem nočnem raketnem napadu na mesto Balakliia v vzhodni Ukrajini so umrle tri osebe, deset civilistov je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Raketni napad je poškodoval stanovanjske zgradbe in vozila v središču mesta. Na kraju dogodka so posredovale službe za izredne razmere.

Hrvaška bo od Francije nabavila 18 topov 'cezar' v vrednosti 320 milijonov evrov. Nakup je del programa modernizacije hrvaške vojske, kot poročajo francoski mediji.

V francoski regiji Dordogne je dron dvakrat preletel območje tovarne, ki proizvaja pogonski smodnik za topniške granate, namenjene tudi francoski vojski. Oblasti so sprožile preiskavo o incidentu.

Francoska vlada načrtuje zmanjšanje povračil stroškov zdraviliškega zdravljenja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. V okviru predlaganega proračuna za socialno varnost za leto 2026 naj bi se povračilo znižalo s sedanjih 65 % na 15 %. O tem predlogu bo razpravljal in glasoval parlament.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen so med voditelji, ki so odpovedali udeležbo na ključnem vrhu v Kolumbiji, ki se bo kmalu začel. Razlogi za odpoved niso znani, dogodek pa bo kljub temu potekal.

Strokovnjak za mednarodno pravo James Tidmarsh je izjavil, da je francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal vojno svobodi govora. Tidmarsh trdi, da Macron skuša vzpostaviti sistem popolnega nadzora nad izražanjem na internetu pod pretvezo boja proti dezinformacijam.

Francoska narodna skupščina je 5. novembra razpravljala o peticiji z več kot dvema milijonoma podpisov, ki zahteva razveljavitev zakona Duplomb. Razprava je potekala v komisiji za gospodarske zadeve, vendar ne bo vodila do glasovanja. Kljub ustavni cenzuri, mnogi še vedno podpirajo vrnitev neonikotinoidov.

Jean-Luc Mélenchon, vodilna figura stranke LFI, je v enem tednu izvedel dva javna nastopa: obiskal je priljubljeno tržnico v pariškem predmestju in se udeležil sejma Made in France. S tem je subtilno začel svojo predsedniško kampanjo, pri čemer se osredotoča na stik z ljudmi in promocijo francoskih izdelkov.

Francoski inštitut Montaigne je poudaril, da je polprevodniška industrija izjemno pomembno strateško sredstvo Tajvana, vendar ne bi smeli zmotno misliti, da je to »čarobno orožje«, ki trajno zagotavlja varnost.

Tajvanski tožilci so zasegli za več milijonov dolarjev premoženja, povezanega s "centri za prevare", ki so izkoriščali žrtve po vsem svetu. Pridržali so 25 oseb, ki naj bi bile povezane s temi centri.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so izpustili iz pariškega zapora La Santé po 20 dneh, potem ko je prizivno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy, obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, bo sojenje pričakal na prostosti, vendar z omejitvami, vključno s prepovedjo zapustitve Francije in stikov z določenimi osebami.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po 20 dneh izpuščen iz pariškega zapora La Santé, potem ko je pritožbeno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy, ki je bil obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, bo na pritožbeni postopek čakal na prostosti, vendar z omejitvami, vključno s prepovedjo zapustitve države in stikov z določenimi osebami. Njegova izpustitev je sprožila različne odzive, od olajšanja do kritik.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so izpustili iz zapora La Santé v Parizu, potem ko je pritožbeno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy je bil obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, povezanega z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Kljub izpustitvi mu je prepovedano zapustiti Francijo in stopiti v stik z določenimi uradniki.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so po 20 dneh izpustili iz pariškega zapora La Santé, kjer je prestajal petletno zaporno kazen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje. Pariško pritožbeno sodišče je odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom, kar pomeni, da ne sme zapustiti Francije in stopiti v stik z določenimi osebami. Sarkozy je bivanje v zaporu označil za "nočno moro". Tožilstvo je zahtevalo njegovo izpustitev, sodišče pa je ugodilo njegovi zahtevi, da na pritožbeno sojenje čaka na prostosti.

Pariško pritožbeno sodišče je odločilo, da bo nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je bil obsojen zaradi korupcije, izpustilo iz zapora po 20 dneh. Sarkozy bo na sojenje v pritožbenem postopku čakal na prostosti pod sodnim nadzorom. Sodišče mu je prepovedalo stike z določenimi osebami, vključno z ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom, in zapustitev države. Sarkozy je sojenje opisal kot 'nočno moro'.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so izpustili iz pariškega zapora La Santé po 20 dneh, potem ko je prizivno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z denarjem iz Libije. Med pogojnim izpustom mu je prepovedano zapustiti Francijo in stopiti v stik z določenimi osebami, vključno z ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom.

Francija se spominja desete obletnice terorističnih napadov v Parizu in njegovi okolici, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi, več kot 350 pa ranjenih. Potekale so slovesnosti v spomin na žrtve, udeležili pa so se jih tudi predstavniki francoskega političnega vrha.

Francija bo okrepila pritisk na Rusijo po obsežnem ruskem napadu na Ukrajino 14. novembra, je sporočilo francosko zunanje ministrstvo. Pariz obsoja napad in obljublja nadaljnjo podporo Ukrajini.

Nekdanji francoski minister za notranje zadeve Bernard Cazeneuve se spominja serije terorističnih napadov v Franciji leta 2015. V pogovoru se spominja usodne noči 13. novembra, ki je spremenila njegovo življenje in pogled na politično udejstvovanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so po 20 dneh zapora izpustili na prostost, medtem ko čaka na pritožbeno sojenje zaradi obtožb o libijskem financiranju njegove kampanje leta 2007. Pariško sodišče je odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom, kar vključuje prepoved zapustitve Francije in stikov z določenimi osebami. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot »nočno moro«.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Denis Pušilin je sporočil, da ruske sile niso dovolile ukrajinskim silam, da bi se prebile in dosegle sever Krasnoarmejska. Dodal je, da ukrajinske sile poskušajo rešiti del svoje skupine v bližini Dimitrova. Ruske enote izvajajo čiščenje v osrednjem delu Krasnoarmejska, kjer so preprečile poskus prodora s severa.

Francosko protiteroristično tožilstvo razmišlja o uvedbi "akcij restriktivne pravičnosti" v primerih terorizma. To možnost podpira tudi Salah Abdeslam, edini preživeli član komandosov, ki so izvedli napade 13. novembra. Podobni ukrepi so bili v tujini že uporabljeni v primerih terorizma.

Ukrajinska vojska se spopada s pomanjkanjem vojakov in povečanim številom dezerterjev, kar povzroča težave pri zagotavljanju zadostne obrambe na celotni frontni liniji. Zaradi tega naj bi nekatere dele fronte varovali le droni. Ruske sile so medtem zavzele večji del Kupjanska, strateško pomembnega mesta v Harkovski oblasti.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se ne boji Donalda Trumpa, s katerim ima "normalen", "posloven" in "konstruktiven" odnos. Ob tem je opozoril, da bi Rusija lahko odprla novo fronto proti drugi evropski državi, kar je del širšega "hibridnega vojnega stanja Moskve proti Evropi". Zelenski je napovedal, da bodo ruski napadi v Evropi vse pogostejši, kot so vdori dronov, kibernetski napadi in organiziranje nezakonitih migracij na meji Belorusije z Evropsko unijo.

Francoska poslanka stranke LFI Nathalie Oziol se je znašla v središču polemike zaradi izjav o umoru profesorja Samuela Patyja leta 2020. V videoposnetku je izrazila nestrinjanje z označbo njegovega morilca kot "muslimanskega fanatika", kar je sprožilo ostre odzive, tudi od družine umorjenega profesorja. Odvetnica sestre Samuela Patyja je njene besede označila za "nevredne".

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Rjazanju, radarsko postajo Nebo-U in območja, kjer so bili zbrani ruski vojaki. Prav tako so izvedle sabotažo na Transsibirski železnici, da bi preprečile dobavo orožja iz Severne Koreje. Rusija je medtem napadla Sumsko regijo z napredno protiladijsko raketo Cirkon. Nemčija je Ukrajini namenila 150 milijonov evrov za nakup orožja, Bundestag pa je sprejel načrt proračuna za leto 2026, ki Ukrajini namenja 11,5 milijarde evrov pomoči.

Francoske oblasti so v pripor postavile Maëvo B., partnerko terorista Salaha Abdeslama, zaradi suma, da je slednjemu predala ključ USB, ki je vseboval džihadistično propagando. Maëva B. prihaja iz Tarn-et-Garonne, preiskava pa poteka na protiterorističnem oddelku.

Francija bo jutri obeležila deseto obletnico terorističnih napadov v Parizu, v katerih je bilo ubitih 132 ljudi, več kot 400 pa ranjenih. Spominske slovesnosti bodo potekale po vsej državi.

Francoska deputatka LFI Nathalie Oziol se je znašla v središču polemike zaradi izjave iz junija 2024, v kateri naj bi zavrnila označbo "fanatični musliman" za morilca učitelja Samuela Patyja. Časopis Libération je objavil videoposnetek, ki naj bi potrjeval njene besede, kar je sprožilo val kritik in jo postavilo pod pritisk.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo Rusija preučila možnost izvedbe novih jedrskih poskusov po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ruski minister za obrambo Andrej Bjelousov je izjavil, da bi se Rusija morala nemudoma začeti pripravljati na izvedbo jedrskih poskusov v polnem obsegu. Putin je dejal, da je treba Trumpove izjave o jedrskih poskusih jemati resno.

V Parizu so aretirali tri ženske, stare 18, 19 in 21 let, zaradi suma teroristične zarote in načrtovanja napada. Po poročanju naj bi načrtovale napad na kavarno ali dvorano.

Francoske oblasti so aretirale tri mlade ženske, stare 18, 19 in 21 let, zaradi suma načrtovanja terorističnega napada na javnih mestih v Parizu. Francoski mediji poročajo, da preiskovalci sumijo, da so se ženske pripravljale na izvedbo napada.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala izjavo o nameri, ki predvideva nakup 100 francoskih bojnih letal Rafale F4. Zelenski je nakup označil za "zgodovinski" korak pri izgradnji ukrajinske vojske. Francija je doslej Ukrajini dobavila le omejeno število zastarelih letal Mirage. Dogovor, ki se razteza na deset let, je bil sklenjen v času korupcijske afere v Ukrajini in možnega padca Pokrovska.

Glede na anketo, ki jo je izvedla družba Odoxa po naročilu časopisa Le Figaro, velika večina Francozov meni, da sta bila dosedanja dva predsedniška mandata Emmanuela Macrona neuspešna in si ne želijo, da bi po letu 2027, ko se mu izteče mandat, še naprej sodeloval v političnem življenju države. Kar 89% francoskih državljanov je nezadovoljnih s politiko predsednika države.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

V Parizu so v začetku oktobra pripadniki DGSI aretirali tri mlade, radikalizirane ženske, ki so jih več mesecev nadzorovali. Osumljene naj bi načrtovale samomorilski napad.

Francoska policija je aretirala tri mlade ženske, stare 18, 19 in 21 let, zaradi suma načrtovanja terorističnega napada v Parizu. Domnevno naj bi načrtovale napad na bare in koncertne dvorane, aretacija pa je potekala v času bližajoče se 10. obletnice napada na Bataclan.

Pred desetimi leti so usklajeni teroristični napadi spremenili Pariz v prizorišče groze. Streljanje na terasah kavarn, eksplozije ob stadionu in pokol v koncertni dvorani Bataclan so zahtevali 132 življenj in na stotine ranjenih.

Francoska vlada se je odločila, da med vikendom prekine razprave o proračunu za leto 2026 v narodni skupščini. Ta odločitev je sprožila takojšnje ogorčenje med poslanci levice, ki so vlado obtožili, da skuša preprečiti glasovanje o proračunu.