Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil konec vladavine Nicolása Madura v Venezueli in izrazil polno podporo opozicijskemu voditelju Edmundu Gonzálezu Urrutii kot legitimnemu izvoljenemu predsedniku. Macron je po aretaciji Madura s strani ameriških sil poudaril, da so se Venezuelci končno rešili diktature, kar predstavlja pomemben mejnik za državo. Po mnenju francoskega predsednika mora prihodnje prehodno obdobje potekati na miren in demokratičen način, ob popolnem spoštovanju volje ljudstva. Elizejska palača je prek družbenih omrežij sporočila, da Francija priznava Gonzáleza Urrutio za zmagovalca volitev leta 2024 in ga vidi kot ključno osebnost, ki mora voditi politično tranzicijo. Macron v svojih izjavah ni neposredno komentiral same vojaške operacije Združenih držav Amerike, temveč se je osredotočil na prihodnjo stabilnost države. Njegove izjave odražajo širše stališče zahodnih sil, ki so že dlje časa opozarjale na nepravilnosti v venezuelskem političnem sistemu in podpirale demokratična prizadevanja opozicije.

Britanski premier Keir Starmer je 6. januarja 2026 sporočil, da sta Združeno kraljestvo in Francija v okviru tako imenovane koalicije voljnih podpisali deklaracijo o nameri za namestitev vojaških enot v Ukrajini po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz in logističnih vozlišč po celotnem ukrajinskem ozemlju, ki bodo služila za shranjevanje vojaške opreme in podporo ukrajinskim oboroženim silam. Gre za dolgoročno varnostno strategijo, ki bi stopila v veljavo takoj po uradni prekinitvi sovražnosti. Po navedbah britanskega premiera so se London, Pariz in Kijev dogovorili o gradnji namenskih objektov, ki bi zagotavljali stabilnost v regiji in preprečili morebitne nove konflikte. Napoved o razporeditvi evropskih sil na ukrajinska tla predstavlja pomemben premik v zahodni obrambni politiki, saj neposredno vključuje vojaško prisotnost dveh jedrskih sil v povojni Ukrajini. Starmer je poudaril, da bodo ti "vojaški habi" ključni za vzdrževanje pripravljenosti ukrajinske vojske in obnovo varnostne arhitekture v vzhodni Evropi.

Predsednik Zelenski je opozoril, da se vojna brez ustreznih jamstev realno ne bo končala. Pogajalci še vedno iščejo preboj pri ključnih vprašanjih, kot so umik sil in usoda jedrske elektrarne Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo.

Več evropskih držav je pripravilo operativne načrte za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino v okviru t. i. koalicije pripravljenih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Evropski uniji, bi bila glavna naloga teh enot nadzor nad morebitnim premirjem in prekinitvijo ognja na terenu. Načrti vključujejo podrobne varnostne garancije in logistične okvirje za delovanje evropskih sil v kriznem območju. Francija in Velika Britanija naj bi bili med ključnimi pobudnicami te pobude, ki se osredotoča na stabilizacijo razmer po morebitni zaustavitvi sovražnosti. Čeprav so se države članice EU v preteklosti prednostno usmerjale v krepitev ukrajinske obrambne industrije, ti novi načrti nakazujejo premik k neposredni vojaški prisotnosti za zagotavljanje trajnega miru. Uradna odločitev o napotitvi še ni bila sprejeta, saj je usoda misije odvisna od doseženega dogovora o premirju med sprtima stranema.

V najnovejšem valu sovražnosti sta Ukrajina in Rusija v torek in sredo izvedli več napadov z brezpilotniki, ki so bili usmerjeni na strateško pristaniško infrastrukturo in energetske objekte. Po poročanju ruske regionalne uprave je ukrajinski dron v črnomorskem pristanišču Tuapse poškodoval plinovod v stanovanjskem območju in del pristaniške infrastrukture, vendar žrtev niso zabeležili. Gre za ponovitev napadov na to lokacijo, ki je bila tarča že v novembru 2025. Istočasno so ruske sile z droni napadle ukrajinski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk. Pri tem sta bili zadeti dve civilni ladji pod panamsko zastavo, Emmakris III in Captain Karam, ki sta prispeli na nakladanje pšenice. Ukrajinska mornarica je napade označila za namerne vojne zločine, ki ogrožajo svetovno prehransko varnost. Poleg ladij so bili zadeti tudi rezervoarji za skladiščenje nafte, vendar pristanišči kljub škodi še naprej obratujeta. Medtem ko Moskva obtožuje Kijev napada na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji, so zahodni zavezniki, vključno s Francijo in ZDA, izrazili dvom o teh navedbah, saj trdne dokaze za incident še niso predložili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot lažne, francoski viri pa stopnjevanje ruskih napadov vidijo kot dejanje upora proti ameriškim načrtom za končanje vojne. Voditelji ukrajinskih zaveznic se bodo prihodnji teden sestali v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta v nabito polnem lokalu izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 47 smrtnih žrtev, 112 oseb pa je bilo poškodovanih. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je potrdil tragično bilanco, medtem ko lokalne oblasti poročajo o velikem številu mladih žrtev in številnih hudo opečenih, ki se zdravijo v bolnišnicah. Med poškodovanimi je tudi najmanj devet francoskih državljanov. Preiskovalci za zdaj kot glavni vzrok tragedije navajajo nesrečo, čeprav natančne okoliščine izbruha ognja še niso povsem razjasnjene. Ognjeni zublji so se v baru razširili izjemno hitro, kar je povzročilo paniko med obiskovalci, ki so v luksuznem letovišču praznovali prihod novega leta. Švica je zaradi dogodka pretresena, zastave v kantonu Valais pa so v spomin na preminule spuščene na pol droga. Reševalne ekipe so na kraju dogodka delovale vso noč, identiteto vseh žrtev pa še vedno ugotavljajo s pomočjo forenzičnih strokovnjakov.

Nemška vojska ni uspela sestreliti dronov, ki so vohunili za novim izraelskim sistemom protiraketne obrambe. Rusija je razkrila nove taktike tankov, ki vključujejo usklajene manevre z brezpilotnimi letalniki. Nemčija je postala glavni dobavitelj orožja Ukrajini in bo letos znatno povečala vojaško podporo.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, napovedal, da se bodo voditelji držav zaveznic Ukrajine srečali v Franciji 6. januarja 2026. Srečanje, katerega datum je predsednik Emmanuel Macron predhodno okvirno napovedal, a ne potrdil, predstavlja ključen korak v prizadevanjih za uskladitev nadaljnje pomoči Kijevu. Razprave bodo potekale v luči naraščajočih mednarodnih pritiskov za končanje konflikta in iskanja enotne strategije zahodnih partneric. Napoved srečanja prihaja po intenzivnih diplomatskih dejavnostih in posvetovanjih med Kijevom in Parizom. Macron in Zelenski sta v preteklih tednih poudarjala nujnost okrepljenih pritiskov na Rusko federacijo ter iskanje pogojev za pravičen mir. Srečanje v začetku januarja bo namenjeno konkretizaciji teh načrtov, zlasti v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v zunanji politiki ključnih zaveznic po svetu.

Po požaru v Crans-Montani svojci v bolečini čakajo na identifikacijo žrtev. Medtem je policija identificirala še 16 trupel, vključno s 14-letnim dekletom. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti dvema upravljavcema bara Le Constellation. Pogrešana je tudi nekdanja učenka britanske šole, Charlotte Niddam.

Ukrajinske oblasti so odločno zavrnile navedbe Moskve o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha je poudaril, da gre za popolno izmišljotino in taktično potezo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti stopnjevanje lastnih vojaških operacij. Podobno je ocenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki v obtožbah vidi poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Kljub vztrajnim trditvam Moskve neodvisni viri in zahodni zavezniki, vključno s Parizom, poudarjajo, da za domnevni napad ni nobenih dokazov. V regiji, ki leži približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve, niso dokumentirali nobenih napadov. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija incident lahko izkoristila kot izgovor za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v diplomatskih procesih, ki jih poskušajo oživiti ZDA in evropske države. Medtem ko se diplomatska napetost stopnjuje, Rusija nadaljuje z vojaškimi pritiski, vključno z namestitvijo raket v Belorusiji.

Po novoletnem požaru v švicarskem baru Le Constellation, v katerem je umrlo 40 ljudi, so švicarske oblasti uvedle kazensko preiskavo proti dvema upravljavcema bara zaradi suma nenamernega požara. Medtem svojci pogrešanih v obupu čakajo na informacije o svojih bližnjih, identifikacija žrtev pa poteka počasi. Med pogrešanimi je tudi nekdanja učenka britanske šole Charlotte Niddam. Forenzične ekipe so identificirale prve žrtve in jih vrnile družinam.

V ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki na ruski obmejni regiji sta bila ubiti najmanj dve osebi, še tri pa so bile ranjene, so v nedeljo sporočili lokalni uradniki. Guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je potrdil, da je v enem od napadov dron zadel avtomobil, pri čemer je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Incidenti so se zgodili v času povečanih napetosti in intenzivnih čezmejnih spopadov, ki zaznamujejo začetek leta 2026. Novi napadi so se zvrstili tik pred napovedanimi mirovnimi pogajanji v Parizu, ki naj bi se odvila ta teden z namenom končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Kljub napovedim ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je mirovni sporazum že v 90 odstotkih usklajen, se razmere na terenu ne umirjajo. Obe strani se v zadnjih dneh medsebojno obtožujeta napadov na civilno infrastrukturo in naseljena območja, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za premirje.

Nove ruske rakete in napadi z droni so ponovno ciljali na Kijev in njegovo okolico, pri čemer sta umrli dve osebi. Zračni alarmi so se oglasili po celotnem ozemlju, vojska pa je opozorila na številna gibanja ruskih raket in dronov. V okolici ukrajinske prestolnice so napadi zahtevali posredovanje reševalnih služb, pri čemer je ena oseba umrla, tri pa so bile ranjene v zasebni kliniki.

Po zajetju Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike so se odzvali različni evropski voditelji. Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo in pozval k mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie. Daniel Noboa, predsednik Ekvadorja, je prav tako pozdravil ameriško operacijo. Vlada Venezuele pa je Macronove izjave, ki podpirajo prehod pod vodstvom opozicijskega voditelja Urrutie, označila za "nesramne". Giorgia Meloni je izrazila dvome glede ameriške vojaške akcije.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

V ukrajinski prestolnici Kijev potekajo novi krogi intenzivnih posvetovanj med ukrajinskimi oblastmi ter njihovimi evropskimi in ameriškimi zavezniki. Osrednja tema pogovorov je oblikovanje varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila stabilnost v primeru morebitnega dogovora o premirju ali končanju vojne z Rusijo. Po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega je udeležbo na srečanju potrdilo petnajst držav, prisotni pa so tudi visoki predstavniki Evropske unije in zveze Nato. Medtem ko so evropski svetovalci za nacionalno varnost v Kijevu fizično prisotni, se je ameriška delegacija pogovorov udeležila prek videopovezave. Srečanje predstavlja ključno pripravo na vrh t. i. koalicije voljnih, ki bo prihodnji teden potekal v Franciji. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo v senci decembrskih pogovorov Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer so razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu, vendar nekatera občutljiva vprašanja ostajajo odprta. Moskva je na dogajanje odgovorila z napovedjo zaostritve svojega stališča, pri čemer ruska stran Kijev obtožuje domnevnih napadov z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina in civilne cilje. Kljub ruskim trditvam so ameriški obveščevalni viri predhodno ocenili, da ukrajinske sile niso ciljale Putinove rezidence.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim in pogovoru z Vladimirjem Putinom dejal, da je blizu dogovora o miru v Ukrajini. Emmanuel Macron je napovedal srečanje z zavezniki v Parizu v začetku januarja, kjer bodo razpravljali o Ukrajini. Po srečanju s Trumpom je pot miru med Rusijo in Ukrajino ostala negotova.

Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo na ukrajinskem ozemlju videl britanske in francoske vojake takoj po prekinitvi ognja. Te izjave so v nasprotju s prejšnjimi izjavami.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Vojna v Ukrajini je dosegla 1.408. dan, pri čemer so se razmere na fronti ob vstopu v novo leto 2026 močno zaostrile. Ukrajinski generalštab poroča o 131 zabeleženih spopadih v zadnjem dnevu, kjer ukrajinske sile kljub nenehnim pritiskom ruskih okupatorjev ohranjajo obrambne položaje. Rusija je v tem času objavila podatke o dešifriranju informacij z ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi na božične praznike poletel proti rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri trdijo, da so prestregli obsežen napad, v katerem naj bi sodelovalo kar 91 dronov. Medtem ko Moskva poudarja ogroženost najvišjega vodstva, se v Ukrajini nadaljujejo tragične posledice ruskega obstreljevanja. V regiji Herson je po poročanju ruskih medijev v napadu z droni umrlo najmanj 20 ljudi, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je Rusijo ponovno obtožil načrtnih napadov na kritično energetsko infrastrukturo države. Diplomatski napetosti so se pridružile še izjave ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki vztraja pri novih pogojih za mirovni sporazum, vključno s ponovno izvedbo volitev v Ukrajini, kar Kijev kategorično zavrača.

Švicarsko javno tožilstvo je uvedlo uradno kazensko preiskavo proti lastniku bara v luksuznem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči v požaru umrlo najmanj 40 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo poškodovanih. Lastnika bara, 60-letnega moškega korziškega rodu, organi pregona sumijo uboja iz malomarnosti. Preiskava je razkrila, da ima osumljenec obsežno kriminalno preteklost v Franciji, kjer je bil pred dvema desetletjema obsojen zaradi zvodništva, goljufij, ugrabitev in protipravnega odvzetja prostosti. Identifikacija žrtv bo po navedbah uradnih oseb trajala več dni, saj so številna telesa močno uogljenjena. Med poškodovanimi so po dozdajšnjih podatkih tudi državljani Srbije. Požar v baru Constellation je izbruhnil med praznovanjem novega leta, ko je v objektu prišlo do silovite eksplozije, ki ji je sledil uničujoč ogenj. Švicarske oblasti preučujejo varnostne protokole objekta in odgovornost vodstva za nastalo katastrofo, medtem ko se je lastnik v svojem prvem javnem odzivu za medije spoprijel z obtožbami o pomanjkljivih varnostnih ukrepih.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu prepovedala vstop v Združene države Amerike. Ukrep, ki je stopil v veljavo 23. decembra, je posledica Bretonovih prizadevanj za strogo regulacijo velikih tehnoloških platform in boja proti spletnim dezinformacijam v okviru evropske digitalne zakonodaje. Washington tovrstno regulacijo interpretira kot napad na ameriške interese in suverenost, medtem ko Breton poudarja, da so bili njegovi ukrepi usmerjeni izključno v zaščito evropskih državljanov in demokracije. Breton je v nastopu na radiu RTL opozoril, da ta odločitev presega vprašanje posameznika in pomeni nevaren presedan za delovanje evropskih institucij. Po njegovih besedah bi dopuščanje tovrstnega ustrahovanja otežilo delo njegovim naslednikom in spodkopalo neodvisnost evropskega mandata. Evropske države je pozval k hitremu in odločnemu odzivu ter k tehnološkemu in političnemu »preoboroževanju« celine, saj meni, da je Evropa obdana s »plenilci«, ki ogrožajo njene interese.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Ameriški predsednik Donald Trump je začetek leta 2026 zaznamoval z ostrimi napadi na javnomnenjske raziskave, ki so pokazale upad njegove priljubljenosti na 36 odstotkov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social trdil, da so ankete prirejene in da njegova dejanska podpora znaša 64 odstotkov, obenem pa je Združene države Amerike opisal kot »najbolj vročo« državo z močnim gospodarstvom in vojsko. Njegovo prvo leto drugega mandata so zaznamovali številni spori, vključno z vetom na dvostranski zakon o zagotavljanju pitne vode v Koloradu, kar je guverner Kalifornije Gavin Newsom označil za sramotno dejanje. Administracija se obenem sooča z resnimi pravnimi pritiski glede razkritja dokumentov o pokojnem Jeffreyju Epsteinu. Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi poskuša pregledati več kot pet milijonov strani gradiva, medtem ko žrtve in politiki opozarjajo na zamujanje zakonsko določenih rokov. Posebni tožilec Jack Smith je v svojem pričanju pred kongresom zagovarjal preiskave proti Trumpu, medtem ko kritiki opozarjajo na predsednikovo domnevno upadanje kognitivnih sposobnosti in težave z budnostjo na uradnih dogodkih. Napetosti so se razširile tudi na področje kulture in zabave, saj je Trump javno napadel igralca Georgea Clooneyja po njegovi odločitvi za selitev v Francijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu srečanja »koalicije prostovoljcev« v Parizu izjavil, da bi Francija po morebitni sklenitvi premirja v Ukrajino lahko napotila več tisoč svojih vojakov. Ti bi delovali v okviru večnacionalnih sil, ki bi skrbele za ohranjanje miru in zagotavljanje varnosti na terenu. Macron je poudaril, da se priprave na vzpostavitev tovrstnih sil v zraku, na morju in na kopnem že izvajajo. Napoved prihaja po tistem, ko so predstavniki več držav v Elizejski palači podpisali izjavo o sodelovanju v omenjeni koaliciji. Namen te pobude je vzpostaviti t.i. sile za ponovno zagotovitev varnosti (force de réassurance), ki bi preprečile nadaljnje sovražnosti po prenehanju neposrednih spopadov med Ukrajino in Rusko federacijo. Macronova izjava nakazuje premik k aktivnejši vlogi zahodnih sil pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji, čeprav je napotitev vojakov pogojena s predhodno ustavitvijo ognja.

Francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti, lastnika bara Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, sta v prvem odzivu po uničujočem požaru na silvestrovo zatrdila, da je objekt ustrezal vsem varnostnim standardom. Požar, ki je po navedbah lokalnih medijev zahteval 40 življenj, je popolnoma uničil lokal, preiskava o vzrokih tragedije pa še poteka. Lastnika sta poudarila, da je bil objekt v zadnjih desetih letih trikrat podvržen inšpekcijskim nadzorom, ki niso odkrili nepravilnosti. Generalna tožilka kantona Valais, Béatrice Pilloud, je potrdila, da so preiskovalci v Sionu opravili informativne pogovore z obema francoskima upravljavcema. Za zdaj zoper njiju niso vložili obtožnic niti jima niso odredili pripora. Preiskava je usmerjena v tloris prostorov, izvedena obnovitvena dela in dejansko kapaciteto bara v času nesreče. Lastnik Jacques Moretti, ki v času izbruha ognja ni bil prisoten v lokalu, je izrazil pripravljenost na polno sodelovanje z oblastmi, medtem ko je bila njegova soproga v požaru lažje poškodovana. Zakonca, ki na območju upravljata še več gostinskih obratov, sta pod velikim psihološkim pritiskom, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z delom na kraju dogodka.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je odredilo visoko stopnjo pripravljenosti varnostnih sil po celotni državi pred prihajajočimi novoletnimi praznovanji. Notranji minister Laurent Nuñez je poudaril, da je zaradi vztrajne teroristične grožnje na nacionalnem ozemlju in povečanih mednarodnih napetosti nujno zagotoviti okrepljen nadzor. Posebna pozornost bo namenjena turističnim točkam, prazničnim prireditvam in simbolnim lokacijam, kjer se pričakuje največje število ljudi. Varnostni načrt predvideva namestitev dodatnih policijskih enot in pripadnikov žandarmerije, ki se bodo spopadali ne le s potencialnimi terorističnimi grožnjami, temveč tudi z morebitnim nasiljem uličnih tolp. Francoska prestolnica Pariz ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj oblasti ocenjujejo, da so množična zbiranja na prostem ob prehodu v novo leto kritična točka za varnost državljanov in tujih obiskovalcev.

Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti upraviteljema bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih. Lastnika lokala, francoska državljana Jacques in Jessica Moretti, sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja v kletnih prostorih kluba, ki je bil v času nesreče poln mladih obiskovalcev, starih od najstniških let do srednjih dvajsetih. Glavna hipoteza preiskovalcev kaže, da so ogenj povzročile t. i. fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so jih natakarji prinesli preblizu lesenega stropa. Ogenj se je nato bliskovito razširil po zvočno-izolacijski peni in lesenih oblogah, kar je povzročilo paniko in številne žrtve. Številni preživeli so bili zaradi hudih opeklin prepeljani v specializirane enote v Belgiji, Franciji in Nemčiji, identifikacija trupel pa zaradi stopnje poškodb ostaja izjemno zahtevna. Tožilstvo preučuje tudi vprašanje, ali so bili v lokalu upoštevani vsi varnostni predpisi glede materialov in maksimalne kapacitete obiskovalcev.

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju. Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru med silvestrovanjem umrlo 40 ljudi, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Preiskava je usmerjena proti francoskemu paru, Jacquesu in Jessici Moretti, ki sta osumljena uboja iz malomarnosti in povzročitve požara zaradi malomarnosti. Kljub resnim obtožbam lastnik vztraja, da so v objektu dosledno upoštevali vse predpisane varnostne standarde. Policija je do sedaj uradno identificirala 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov. Tragedija se je zgodila v nabito polnih kletnih prostorih bara, kjer so se zbrali številni mladi zabavov željni obiskovalci. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na ugotavljanje vzroka vžiga in preverjanje navedb o morebitni prenapolnjenosti prostorov, kar bi lahko otežilo evakuacijo v usodnih trenutkih. Identifikacija preostalih žrtev se še nadaljuje, medtem ko smučarsko središče ostaja v šoku zaradi ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih desetletjih.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so se v skupnem prizadevanju zavzeli za stabilen in demokratičen prehod oblasti v Venezueli. Poziv sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu, v katerem so sile Združenih držav Amerike strmoglavile in prijele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Zahodni voditelji so poudarili, da v južnoameriški državi ne sme priti do politične nestabilnosti, ter izrazili pričakovanje, da bo vodenje države prevzela demokratično izvoljena vlada. Kljub mednarodnim pritiskom venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez še naprej podpira strmoglavljenega voditelja, kar kaže na globok notranji razkol v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj po odstranitvi Madura obstaja resna nevarnost nastanka politične praznine. O vojaškem napadu Združenih držav Amerike in prihodnosti Venezuele bo v ponedeljek na izredni seji razpravljal Varnostni svet Združenih narodov.

Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Švicarski pravosodni organi so v kantonu Valais sprožili kazensko preiskavo proti francoskima gérantoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Jacques in Jessica Moretti sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija je zahtevala 40 življenj, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih, mnogi med njimi so še vedno v kritičnem stanju. Generalna tožilka kantona Valais, Béatrice Pilloud, je pojasnila, da so postopek uvedli na podlagi utemeljenih sumov, vendar ob tem poudarila upoštevanje domneve nedolžnosti. Preiskava se bo osredotočila tudi na gradbena dela, izvedena pred desetletjem, in vprašanje občinskih inšpekcijskih nadzorov. Čeprav osumljencema grozi do štiri leta in pol zapora, trenutno nista v priporu in nimata prepovedi zapustitve države. Med žrtvami je po podatkih francoske diplomacije tudi večje število francoskih državljanov, pri čemer nekatere še vedno pogrešajo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Švicarski pravosodni organi so uvedli uradno kazensko preiskavo proti francoskima državljanoma, Jacquesu in Jessici Moretti, ki sta upravljala bar v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Po navedbah policije in generalne tožilke kantona Valais sta osumljenca pridržana zaradi obtožb uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Preiskava se osredotoča na njuno odgovornost pri organizaciji dogodka in varnostnih pomanjkljivostih v objektu. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, je terjala življenja 40 ljudi, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih. Požar je izbruhnil v priljubljenem lokalu Le Constellation med novoletnim praznovanjem, preiskovalci pa so se že v začetni fazi osredotočili na morebitno uporabo pirotehnike in neustrezno izolacijo objekta. Kazenski postopek bo zdaj ugotavljal neposredno kazensko odgovornost upravnikov za eno najhujših tovrstnih nesreč v Švici v zadnjem obdobju.

Mednarodna policijska organizacija Interpol je v nedavni usklajeni akciji uspešno izsledila in pridržala 85 oseb, ki so bile na seznamu prednostnih tiralic zaradi vpletenosti v najhujše oblike organiziranega kriminala. Med aretiranimi so domnevni morilci, vodje mamilarskih kartelov in storilci obsežnih finančnih prevar, vključno z iskanko, povezano s kripto-goljufijami. Operacija je bila usmerjena proti posameznikom, ki so se dolga leta uspešno izogibali roki pravice in delovali prek državnih meja, s čimer so ogrožali mednarodno varnost. Policijski uspeh predstavlja pomemben udarec za mednarodne kriminalne združbe, saj so bili med prijetimi ključni akterji v njihovih strukturah. Interpol je poudaril, da so aretacije rezultat dolgotrajnega sodelovanja med različnimi nacionalnimi varnostnimi organi, ki so si izmenjevali obveščevalne podatke in koordinirali gibanje operativcev na terenu. Ta primer ponovno potrjuje nujnost čezmejnega sodelovanja pri naslavljanju sodobnih varnostnih izzivov, ki jih prinašata globalizacija kriminala in uporaba novih tehnologij za prikrivanje sledi.