Zahodni voditelji po ameriškem vojaškem posredovanju pozvali k urejenemu prehodu oblasti v Venezueli

Sile Združenih držav Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških oblasti bodo Maduru, ki so ga po aretaciji prepeljali v ZDA, sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Dogodek je v Caracasu sprožil mešane odzive, saj so nekateri prebivalci proslavljali konec režima, drugi pa proti ameriškemu posredovanju ostro protestirali. Strmoglavljenje Madura je povzročilo precejšen politični vakuum v državi, ki jo že leta pestita gospodarska kriza in zatiranje opozicije. Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump napad označuje za uspeh pri zagotavljanju varnosti v regiji, ostaja vprašanje prihodnjega vodstva Venezuele odprto. Številni opozicijski voditelji so po lanskih spornih volitvah zapustili državo, zato trenutno ni jasnega naslednika, ki bi lahko prevzel nadzor nad državo po padcu Madura. Operacija korenito spreminja geopolitično ravnovesje v Latinski Ameriki in predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane, a večinoma zaskrbljene odzive mednarodne skupnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je Maduru očital pogubno politiko, vendar je hkrati opozoril pred destabilizacijo regije in si vzel čas za pravno presojo njegove odstavitve. Merz se je s tem izognil neposredni kritiki ameriškega vojaškega posredovanja, a poudaril pomen stabilnosti. Evropska unija in Združeni narodi so pozvali k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je izpostavila nujnost upoštevanja pravnih norm v kriznih razmerah. Medtem ko so zahodne države izražale zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, je Rusija ostro obsodila ameriško dejanje, ki ga je označila za oboroženo agresijo, in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnih sporov med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra sprevrgli v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Novica o aretaciji je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti, medtem ko ameriška stran operacijo opravičuje z dolgotrajnimi prizadevanji za vzpostavitev demokracije in obtožbami o vpletenosti režima v nezakonite dejavnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je v odzivu na dogajanje sporočil, da je Maduro svojo državo vodil v propad, in opozoril na izjemno težke razmere, v katerih se je znašlo prebivalstvo Venezuele. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjujočih se napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra lani sprevrgle v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo. Jürgen Hardt, tiskovni predstavnik nemške stranke CDU za zunanje zadeve, je izpostavil vprašanje prihodnosti venezuelskega ljudstva po padcu Madurovega režima. Medtem ko nekatere strani aretacijo označujejo za nujen korak k stabilizaciji regije, drugi kritiki opozarjajo na sporne pravne podlage za neposredno ameriško posredovanje na tujem ozemlju.