Francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti, lastnika bara Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, sta v prvem odzivu po uničujočem požaru na silvestrovo zatrdila, da je objekt ustrezal vsem varnostnim standardom. Požar, ki je po navedbah lokalnih medijev zahteval 40 življenj, je popolnoma uničil lokal, preiskava o vzrokih tragedije pa še poteka. Lastnika sta poudarila, da je bil objekt v zadnjih desetih letih trikrat podvržen inšpekcijskim nadzorom, ki niso odkrili nepravilnosti. Generalna tožilka kantona Valais, Béatrice Pilloud, je potrdila, da so preiskovalci v Sionu opravili informativne pogovore z obema francoskima upravljavcema. Za zdaj zoper njiju niso vložili obtožnic niti jima niso odredili pripora. Preiskava je usmerjena v tloris prostorov, izvedena obnovitvena dela in dejansko kapaciteto bara v času nesreče. Lastnik Jacques Moretti, ki v času izbruha ognja ni bil prisoten v lokalu, je izrazil pripravljenost na polno sodelovanje z oblastmi, medtem ko je bila njegova soproga v požaru lažje poškodovana. Zakonca, ki na območju upravljata še več gostinskih obratov, sta pod velikim psihološkim pritiskom, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z delom na kraju dogodka.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je odredilo visoko stopnjo pripravljenosti varnostnih sil po celotni državi pred prihajajočimi novoletnimi praznovanji. Notranji minister Laurent Nuñez je poudaril, da je zaradi vztrajne teroristične grožnje na nacionalnem ozemlju in povečanih mednarodnih napetosti nujno zagotoviti okrepljen nadzor. Posebna pozornost bo namenjena turističnim točkam, prazničnim prireditvam in simbolnim lokacijam, kjer se pričakuje največje število ljudi. Varnostni načrt predvideva namestitev dodatnih policijskih enot in pripadnikov žandarmerije, ki se bodo spopadali ne le s potencialnimi terorističnimi grožnjami, temveč tudi z morebitnim nasiljem uličnih tolp. Francoska prestolnica Pariz ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj oblasti ocenjujejo, da so množična zbiranja na prostem ob prehodu v novo leto kritična točka za varnost državljanov in tujih obiskovalcev.

Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti upraviteljema bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih. Lastnika lokala, francoska državljana Jacques in Jessica Moretti, sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja v kletnih prostorih kluba, ki je bil v času nesreče poln mladih obiskovalcev, starih od najstniških let do srednjih dvajsetih. Glavna hipoteza preiskovalcev kaže, da so ogenj povzročile t. i. fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so jih natakarji prinesli preblizu lesenega stropa. Ogenj se je nato bliskovito razširil po zvočno-izolacijski peni in lesenih oblogah, kar je povzročilo paniko in številne žrtve. Številni preživeli so bili zaradi hudih opeklin prepeljani v specializirane enote v Belgiji, Franciji in Nemčiji, identifikacija trupel pa zaradi stopnje poškodb ostaja izjemno zahtevna. Tožilstvo preučuje tudi vprašanje, ali so bili v lokalu upoštevani vsi varnostni predpisi glede materialov in maksimalne kapacitete obiskovalcev.

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju. Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru med silvestrovanjem umrlo 40 ljudi, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Preiskava je usmerjena proti francoskemu paru, Jacquesu in Jessici Moretti, ki sta osumljena uboja iz malomarnosti in povzročitve požara zaradi malomarnosti. Kljub resnim obtožbam lastnik vztraja, da so v objektu dosledno upoštevali vse predpisane varnostne standarde. Policija je do sedaj uradno identificirala 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov. Tragedija se je zgodila v nabito polnih kletnih prostorih bara, kjer so se zbrali številni mladi zabavov željni obiskovalci. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na ugotavljanje vzroka vžiga in preverjanje navedb o morebitni prenapolnjenosti prostorov, kar bi lahko otežilo evakuacijo v usodnih trenutkih. Identifikacija preostalih žrtev se še nadaljuje, medtem ko smučarsko središče ostaja v šoku zaradi ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih desetletjih.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so se v skupnem prizadevanju zavzeli za stabilen in demokratičen prehod oblasti v Venezueli. Poziv sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu, v katerem so sile Združenih držav Amerike strmoglavile in prijele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Zahodni voditelji so poudarili, da v južnoameriški državi ne sme priti do politične nestabilnosti, ter izrazili pričakovanje, da bo vodenje države prevzela demokratično izvoljena vlada. Kljub mednarodnim pritiskom venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez še naprej podpira strmoglavljenega voditelja, kar kaže na globok notranji razkol v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj po odstranitvi Madura obstaja resna nevarnost nastanka politične praznine. O vojaškem napadu Združenih držav Amerike in prihodnosti Venezuele bo v ponedeljek na izredni seji razpravljal Varnostni svet Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Švicarski pravosodni organi so v kantonu Valais sprožili kazensko preiskavo proti francoskima gérantoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Jacques in Jessica Moretti sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija je zahtevala 40 življenj, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih, mnogi med njimi so še vedno v kritičnem stanju. Generalna tožilka kantona Valais, Béatrice Pilloud, je pojasnila, da so postopek uvedli na podlagi utemeljenih sumov, vendar ob tem poudarila upoštevanje domneve nedolžnosti. Preiskava se bo osredotočila tudi na gradbena dela, izvedena pred desetletjem, in vprašanje občinskih inšpekcijskih nadzorov. Čeprav osumljencema grozi do štiri leta in pol zapora, trenutno nista v priporu in nimata prepovedi zapustitve države. Med žrtvami je po podatkih francoske diplomacije tudi večje število francoskih državljanov, pri čemer nekatere še vedno pogrešajo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Švicarski pravosodni organi so uvedli uradno kazensko preiskavo proti francoskima državljanoma, Jacquesu in Jessici Moretti, ki sta upravljala bar v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Po navedbah policije in generalne tožilke kantona Valais sta osumljenca pridržana zaradi obtožb uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Preiskava se osredotoča na njuno odgovornost pri organizaciji dogodka in varnostnih pomanjkljivostih v objektu. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, je terjala življenja 40 ljudi, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih. Požar je izbruhnil v priljubljenem lokalu Le Constellation med novoletnim praznovanjem, preiskovalci pa so se že v začetni fazi osredotočili na morebitno uporabo pirotehnike in neustrezno izolacijo objekta. Kazenski postopek bo zdaj ugotavljal neposredno kazensko odgovornost upravnikov za eno najhujših tovrstnih nesreč v Švici v zadnjem obdobju.

Mednarodna policijska organizacija Interpol je v nedavni usklajeni akciji uspešno izsledila in pridržala 85 oseb, ki so bile na seznamu prednostnih tiralic zaradi vpletenosti v najhujše oblike organiziranega kriminala. Med aretiranimi so domnevni morilci, vodje mamilarskih kartelov in storilci obsežnih finančnih prevar, vključno z iskanko, povezano s kripto-goljufijami. Operacija je bila usmerjena proti posameznikom, ki so se dolga leta uspešno izogibali roki pravice in delovali prek državnih meja, s čimer so ogrožali mednarodno varnost. Policijski uspeh predstavlja pomemben udarec za mednarodne kriminalne združbe, saj so bili med prijetimi ključni akterji v njihovih strukturah. Interpol je poudaril, da so aretacije rezultat dolgotrajnega sodelovanja med različnimi nacionalnimi varnostnimi organi, ki so si izmenjevali obveščevalne podatke in koordinirali gibanje operativcev na terenu. Ta primer ponovno potrjuje nujnost čezmejnega sodelovanja pri naslavljanju sodobnih varnostnih izzivov, ki jih prinašata globalizacija kriminala in uporaba novih tehnologij za prikrivanje sledi.

V večjih evropskih mestih so med praznovanjem silvestrovega zabeležili številne incidente, v katerih so posamezne skupine s pirotehničnimi sredstvi napadale pripadnike policije, reševalnih služb in gasilcev. Poročila navajajo, da je bila ob tem povzročena precejšnja materialna škoda, vendar pa so nekateri viri dogajanje interpretirali predvsem skozi prizmo verskih in ideoloških motivov. Navedbe o organiziranem delovanju migrantskih skupin z namenom preprečevanja praznovanja so se razširile predvsem prek družbenih omrežij, kjer so uporabniki izpostavljali varnostna tveganja v urbanih središčih. Kljub povečani prisotnosti varnostnih sil v prestolnicah, kot so Berlin, Pariz in Dunaj, so reševalne ekipe poročale o oteženem delu na terenu zaradi uporabe nevarnih eksplozivnih sredstev. Dogodki so sprožili javno razpravo o varnostnih politikah in integraciji v evropskih družbah, pri čemer so določeni mediji dogajanje opisali kot neposreden napad na evropske vrednote in tradicijo. Policijske uprave so po incidentih opravile večje število aretacij, preiskave o povzročiteljih škode pa še potekajo.

V Parizu se je odvil vrh t.i. koalicije prostovoljcev, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o nadaljnji varnostni in vojaški pomoči Ukrajini. Dogodek je bil namenjen utrjevanju zavezništva v luči dolgotrajnega konflikta z Rusijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob robu srečanja jasno poudarila, da Italija na ukrajinsko ozemlje ne bo napotila svojih vojaških enot, s čimer je postavila mejo neposredni vpletenosti svoje države v spopade. Medtem ko Rim zavrača prisotnost vojakov na terenu, so iz Nemčije prišla sporočila o morebitni okrepljeni vojaški prisotnosti v sosednjih državah članicah zveze Nato. Takšni premiki bi služili kot odvračalni ukrep in zagotovilo za varnost vzhodnega krila zavezništva. Srečanje v francoski prestolnici je znova izpostavilo različne pristope evropskih sil pri vprašanju stopnjevanja vojaške pomoči in neposredne prisotnosti v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom ob začetku leta 2026 poudaril svojo odločenost, da bo na položaju ostal do konca svojega mandata leta 2027. V luči vse večjih pritiskov opozicije in ugibanj o prihodnosti države po njegovem odhodu je Macron zatrdil, da bo funkcijo opravljal "do zadnje sekunde". Njegov nastop je bil po mnenju političnih analitikov, vključno z Arnaudom Benedettijem, poskus dokazovanja, da še vedno ohranja vpliv in sposobnost za ukrepanje, kljub dejstvu, da se že projicira v obdobje po koncu svojega predsednikovanja. Predsednik se je v nagovoru dotaknil tudi varnosti prihajajočih predsedniških volitev, pri čemer je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred morebitnimi tujimi vmešavanji. Čeprav so kritiki iz vrst opozicije njegov govor označili za obliko postopnega umikanja, je Macron vztrajal pri izvedbi potrebnih reform v letu 2026. Njegove besede prihajajo po dolgem obdobju politične nestabilnosti, ki so jo zaznamovali pogoste menjave premierjev in pozivi k predčasnemu odstopu, s čimer je poskušal pomiriti trge in zagotoviti politično kontinuiteto do konca svojega drugega mandata.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da namerava ostati na položaju do konca svojega mandata, ki se izteče leta 2027. S tem je zavrnil vse glasnejša ugibanja o možnosti predčasnega odstopa, ki so se v javnosti pojavila zaradi poglobljene politične krize v državi. Macron je poudaril, da bo svoje dolžnosti opravljal do konca zakonsko določenega obdobja, hkrati pa je izključil možnost ponovne kandidature na prihodnjih volitvah. Odločitev predsednika prihaja v času, ko se Francija spopada z nestabilnostjo v parlamentu in pritiski opozicije, ki zahteva predčasne volitve. Macron s svojo napovedjo poskuša stabilizirati politične razmere in zagotoviti kontinuiteto vodenja države, kljub nizki javnomnenjski podpori in zahtevam po korenitih spremembah v vrhu države. Napoved o neudeležbi na volitvah leta 2027 dodatno odpira prostor za prestrukturiranje francoske politične krajine v prihodnjih letih.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Po Macronovih izjavah o potrebi po mirnem in demokratičnem prehodu oblasti v Venezueli po odstavitvi Nicolása Madura, je Venezuela napovedala diplomatske korake za preučitev odnosov s Francijo. Macron je izjavil, da bi lahko venezuelski predsednik postal Edmundo González, ki naj bi po mnenju opozicije zmagal na predsedniških volitvah leta 2024.

Vodja frakcije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, Manfred Weber, je pozval k napotitvi vojakov iz držav Evropske unije v Ukrajino. Predlagal je, da bi nemški vojaki delovali pod zastavo Evropske unije, s čimer bi Evropa prevzela "odgovorno vlogo" pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Evropski zavezniki Ukrajine naj bi do januarja 2026 končali usklajevanje varnostnih jamstev za državo. Predstavnik Elizejske palače je razkril, da si Macron želi takšnega izida. Evropska unija (EU) načrtuje zaključek usklajevanja varnostnih jamstev za Ukrajino januarja, poroča Euractiv, ki se sklicuje na predstavnika Elizejske palače.

Švicarska kantonalna policija iz Valaisa je sporočila, da so preiskovalci uspešno identificirali trupla 24 oseb, ki so izgubile življenje v uničujočem požaru v baru v smučarskem središču Crans-Montana. Med identificiranimi žrtvami je enajst mladoletnikov in šest tujih državljanov, med njimi tudi 39-letni Francoz. Tragični dogodek, ki se je zgodil med praznovanjem novega leta, je po zadnjih podatkih zahteval skupno 40 življenj, medtem ko je bilo 119 ljudi poškodovanih. Preiskava vzrokov požara, ki je opustošil priljubljeno zbirališče, še vedno poteka, medtem ko se oblasti trudijo identificirati preostale žrtve. Postopek identifikacije je zahteven zaradi stopnje poškodb teles, vendar strokovnjaki forenzične medicine nadaljujejo z delom, da bi družinam omogočili slovo od njihovih bližnjih. Gre za eno najhujših tovrstnih tragedij v švicarskih zimskošportnih središčih v zadnjih desetletjih, ki je sprožila vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih objektih med množičnimi prireditvami.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Združeno kraljestvo in Francija sta v soboto ponoči izvedli skupno vojaško operacijo, v kateri sta napadli podzemni objekt v Siriji. Po navedbah britanskih oblasti in poročanju agencije AFP je skrajna organizacija Islamska država omenjeno lokacijo uporabljala za skladiščenje orožja. Napad je bil usmerjen na območje severno od antičnega mesta Palmira. Vojaški predstavniki obeh držav so poudarili, da operacija ni ogrozila civilnega prebivalstva, saj je bila tarča specifičen vojaški objekt pod zemljo. Akcija predstavlja nadaljevanje prizadevanj mednarodne koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti teroristične skupine v regiji, kjer so ostanki Islamske države še vedno aktivni. Podatkov o morebitnih žrtvah med pripadniki skrajne skupine oblasti še niso podale.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti upraviteljema bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči v katastrofalnem požaru umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih. Lastnika bara, francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti, sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija se je zgodila približno uro in pol po polnoči, ko je bil lokal v kletnih prostorih prepoln mladih obiskovalcev, starih od najstniških let do sredine dvajsetih. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so se preveč približale stropu. Očividci poročajo, da se je ogenj izjemno hitro razširil po stropu, ki je bil po nekaterih navedbah obložen s penastimi izolacijskimi ploščami za dušenje zvoka. Policija in tožilstvo zdaj preverjata, ali so bili uporabljeni materiali v skladu z varnostnimi predpisi in ali bi bila uporaba pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru sploh dovoljena. Medtem ko lastnik vztraja, da so upoštevali vse varnostne normative, se število žrtev še vedno potrjuje, saj so nekatera trupla tako močno ožgana, da bo identifikacija trajala več dni ali celo tednov. Zaradi resnosti poškodb so številne preživele z opeklinami prepeljali v specializirane enote po celotni Evropi, vključno z Belgijo, Francijo in Nemčijo. Švica je po dogodku v stanju šoka, saj gre za eno najhujših tragedij v zgodovini tamkajšnjih turističnih letovišč. Svojci pogrešanih še vedno čakajo na uradne informacije, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z delom na prizorišču uničenega objekta.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Francoski minister za gospodarstvo in finance je napovedal, da bo od svojega ameriškega kolega zahteval pojasnila glede sankcij, ki so jih Združene države Amerike uvedle proti nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in štirim drugim evropskim osebnostim. Ameriška vlada je za omenjene posameznike uvedla prepoved potovanja v državo, kar je sprožilo diplomatske napetosti med Parizom in Washingtonom. Ukrep naj bi bil povezan z njihovo vlogo pri regulaciji ameriških tehnoloških podjeitij v evropskem prostoru. Uradni Washington peterici očita cenzuro mnenj na družbenih omrežjih, medtem ko francoska stran sankcije razume kot povračilni ukrep zaradi stroge evropske zakonodaje na področju digitalnih trgov. Thierry Breton je bil kot komisar za notranji trg eden ključnih snovalcev Aktiva o digitalnih storitvah (DSA) in Aktiva o digitalnih trgih (DMA), ki sta znatno omejila moč ameriških tehnoloških velikanov v Evropski uniji. Francoska vlada poudarja, da so tovrstne sankcije proti visokim uradnikom zavezniških držav neobičajne in zahtevajo takojšnjo razjasnitev razlogov.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Britanske in francoske zračne sile so v skupni operaciji bombardirale podzemno skladišče orožja v Siriji, ki ga je v preteklosti uporabljala teroristična skupina Islamska država. Kot je sporočilo britansko obrambno ministrstvo, je bil napad usmerjen v preprečevanje ponovnega vzpona te ekstremistične skupine v regiji. Zahodna letala v okviru mednarodne koalicije redno izvajajo patrole nad sirskim ozemljem, da bi omejila delovanje preostalih celic Islamske države. Operacija poudarja nadaljnjo vojaško prisotnost evropskih sil na Bližnjem vzhodu kljub zmanjšani intenzivnosti spopadov v primerjavi s preteklimi leti. Napad na podzemne objekte zahteva natančno vodenje in uporabo specializiranega streliva, kar kaže na strateško naravo misije. Po navedbah uradnih virov je cilj tovrstnih akcij dolgoročna stabilizacija območja in onemogočanje logistične podpore terorističnim dejavnostim, ki bi lahko ogrozile tudi evropsko varnost.

Združeno kraljestvo in Francija sta skupaj izvedli letalski napad na podzemni objekt v Siriji, ki naj bi ga uporabljala Islamska država. Napad je bil usmerjen na lokacijo severno od Palmire.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump je Powella označil za "popolnega norca" in mu očital "veliko nesposobnost", predvsem v povezavi z visokimi stroški prenove stavb centralne banke, ki naj bi narasli na 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da bi sam podobne projekte, kot je denimo dvorana v Beli hiši, izvedel bistveno ceneje, ter kritiziral Bidnovo odločitev za Powellovo ponovno imenovanje. Hkrati se Trumpova administracija spopada z upadom podpore med ključnimi volilnimi skupinami. Latinskoameriški poslovni voditelji so v uvodniku za Wall Street Journal opozorili, da stroga priseljenska politika in množični izgoni delovne sile škodujejo panogam, kot sta kmetijstvo in gradbeništvo, kar odvrača hispanske volivce. Gospodarski kazalniki prav tako kažejo na upočasnitev; poročilo Bloomberga navaja, da je ameriški borzni trg v primerjavi s preostalim svetom v lanskem letu zaostal, medtem ko inflacijska pričakovanja za leto 2026 ostajajo visoka. Kritike na račun predsednika je javno izrazil tudi igralec George Clooney, ki se je po prevzemu francoskega državljanstva odzval na Trumpove očitke o njegovi politični presoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega upravljanja s proračunskimi sredstvi, predvsem v povezavi s štiri milijarde dolarjev vredno prenovo stavb centralne banke, ki jo je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Medtem ko predsednik poudarja gospodarske uspehe in rast BDP, analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim zaostaja, kar pripisujejo politični nestabilnosti in nepredvidljivim carinskim ukrepom. Administracija se obenem spopada z naraščajočim nezadovoljstvom ključnih volilnih skupin. Predstavniki latinskoameriških poslovnih voditeljev so v odprtem pismu opozorili, da množični izgoni delovne sile uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo na strm padec podpore med srednjim razredom, kjer se je odobravanje predsednikovega dela od oktobra znižalo za 17 odstotnih točk. Kritike letijo tudi na predsednikovo osebno porabo časa, saj podatki razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo več kot 110 milijonov dolarjev. Trump je vse negativne ankete označil za prirejene in vztraja, da so Združene države Amerike v svojem najuspešnejšem obdobju.

Posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da so se svetovalci Donalda Trumpa v Parizu sestali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil opredeliti naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar odraža Trumpovo zavezo k hitri rešitvi konflikta. V delegaciji sta poleg Witkoffa sodelovala tudi bodoči svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz in kandidat za zunanjega ministra Marco Rubio. Strani so razprave opisale kot konstruktivne, osredotočene pa so bile na usklajevanje stališč med ZDA in ključnimi evropskimi zaveznicami pred uradnim prevzemom oblasti v Washingtonu.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je s pozdravom konca režima Nicolása Madura in podporo ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli sprožil buren odziv v domači politiki. Macron je prek družbenega omrežja X aretacijo Madura, ki so jo 3. januarja 2026 izvedle ameriške sile, označil za osvoboditev venezuelskega ljudstva izpod diktature in pozval k takojšnjemu mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom opozicijskega voditelja Edmunda Gonzáleza Urrutie. Njegova izjava je v Franciji naletela na ostre obsodbe, saj mu kritiki očitajo pomanjkanje diplomatske modrosti. Nekdanji francoski premier Dominique de Villepin je Macronovo stališče označil za slepo, nezavedno in neodgovorno. Villepin je v televizijskem nastopu opozoril, da se je predsednik osredotočil le na konec Madurove vladavine, pri tem pa popolnoma spregledal problematičnost samega ameriškega vojaškega napada na tuje ozemlje. Razprava v Franciji odraža širšo zaskrbljenost glede legitimnosti ameriškega posega in prihodnje vloge Francije v mednarodni diplomaciji, kjer se tradicija zagovarjanja suverenosti držav vse bolj krha.

Ministrica za zdravje Stéphanie Rist je med obiskom Lyona 26. decembra opozorila, da se epidemija gripe bliža vrhuncu in ponovno pozvala k cepljenju, še posebej ranljive skupine. Poudarila je pomembnost cepljenja za osebe z večjim tveganjem.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru 31. decembra 2024 odločno zavrnil pozive k predčasnemu odstopu s položaja. Macron je v nagovoru državljanom poudaril, da namerava svoj predsedniški mandat, ki se izteče spomladi leta 2027, izpeljati do konca. Izjavil je, da bo za izpolnitev mandata, ki so mu ga zaupali francoski volivci, delal do zadnje sekunde svojega mandata. Izjave prihajajo v času povečanih političnih pritiskov in zahtev opozicije po njegovem odstopu zaradi nestabilnih političnih razmer v državi. Macron je poudaril svojo zavezanost služenju državi in izvajanju reform kljub izzivom, s katerimi se spopada njegova administracija. S tem je poskušal pomiriti ugibanja o morebitni institucionalni krizi, ki bi jo povzročil njegov predčasen odhod iz Elizejske palače. Njegov nastop je bil usmerjen v zagotavljanje stabilnosti in kontinuitete francoske politike v prihodnjih dveh letih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo, 31. decembra, ob 20. uri iz Elizejske palače nagovoril državljane v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru. Gre za predzadnji tovrstni nastop v njegovem mandatu, s katerim je skušal javnosti in političnim tekmecem dokazati, da kljub pomanjkanju trdne večine v narodni skupščini ohranja polno sposobnost ukrepanja in vodenja države. Nagovor je potekal v času, ko se predsednik pripravlja na svojo zadnjo celotno koledarsko leto na položaju, pri čemer se spopada z zahtevnim političnim okoljem in parlamentarno razdrobljenostjo. Predsednik je v govoru poudaril ključne usmeritve za leto 2026, pri čemer je skušal stabilizirati politično situacijo, ki so jo v preteklem letu zaznamovale številne menjave na vrhu vlade in notranji nemiri. Macronov nastop je bil usmerjen v iskanje ravnovesja med napovedanimi reformami in potrebo po družbenem soglasju, hkrati pa je služil kot utrditev njegove avtoritete v zadnjem delu predsednikovanja. Dogodek so v živo prenašali vsi glavni francoski mediji, saj predstavlja enega najpomembnejših letnih političnih mejnikov v državi.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.