Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel v znamenju naraščajočih ugibanj o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, kar je sprožilo val kritik tako s strani političnih nasprotnikov kot nekaterih članov lastne stranke. Po objavi poglobljenega poročila v časniku Wall Street Journal, ki razkriva, da 79-letni predsednik kaže očitne znake staranja, vključno z dremežem na uradnih srečanjih, se je Trump odzval z vrsto objav na omrežju Truth Social. V njih trdi, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, hkrati pa je sprožil polemike z nasprotujočimi si izjavami o tem, ali je opravil pregled z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT). Politično se Trumpova administracija sooča z izzivi na več frontah. Znotraj republikanske stranke so se pojavili pozivi k večji neodvisnosti kongresa, pri čemer je kongresnik Don Bacon opozoril, da bi morali republikanci močneje nasprotovati predsednikovim odločitvam, namesto da delujejo kot njegovi privrženci. Hkrati se krepijo kritike glede njegove zunanje politike, predvsem zaradi groženj Iranu in neizpolnjenih obljub o hitri končanju vojne v Ukrajini. Administracija je pod drobnogledom tudi zaradi načrtov za preimenovanje kulturnih ustanov, kot je Center Kennedy, in domnevnega izkoriščanja sredstev za osebne interese zaveznikov, medtem ko se država pripravlja na ključne vmesne volitve, ki bodo potekale novembra 2026.

Francoska agencija za upravljanje državnega dolga (AFT) je v torek napovedala, da si bo Francija v letu 2026 na finančnih trgih izposodila rekordnih 310 milijard evrov. Gre za najvišji nominalni znesek zadolževanja v zgodovini države, ki bo porabljen za financiranje proračunskih potreb in odplačevanje obstoječih obveznosti. Kljub temu da Francija trenutno nima potrjenega proračuna za leto 2026, bo zadolževanje omogočil poseben zakon, ki ga je v soboto razglasil predsednik Emmanuel Macron. Znesek 310 milijard evrov predstavlja približno 10 odstotkov francoskega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je v sorazmerju z deležem zadolževanja v letu 2025. Agencija AFT je ob tem poudarila, da se lahko načrtovani znesek še prilagodi glede na končno vsebino zakona o financah za leto 2026. Sredstva bodo pridobljena z izdajo srednjeročnih in dolgoročnih obveznic z dospelostjo enega leta ali več. Za primerjavo, v letu 2024 je neto zadolževanje znašalo 285 milijard evrov, v letu 2025 pa 300 milijard evrov, kar kaže na postopno naraščanje potreb po zunanjem financiranju drugega največjega gospodarstva v evroobmočju.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Guverner francoske centralne banke in član Sveta Evropske centralne banke (ECB) François Villeroy de Galhau je v torek opozoril, da bi bila brez uvedbe digitalnega evra resno ogrožena gospodarska suverenost Evrope. Po njegovih navedbah je digitalizacija plačilnega sistema nujna za ohranitev neodvisnosti evropskega finančnega prostora v odnosu do tujih ponudnikov in tehnoloških velikanov. Evropska unija namerava digitalni evro uvesti do leta 2029, pri čemer poudarja pomen zaščite zasebnosti in varnosti plačil. Digitalna valuta bi delovala kot dopolnilo gotovini in bi omogočila varnejše ter učinkovitejše transakcije znotraj območja z evrom. Villeroy de Galhau je izpostavil, da digitalizacija valute ni zgolj tehnološka nadgradnja, temveč strateška nuja za ohranitev vloge evra v globalnem gospodarstvu.

V torek zjutraj, nekaj pred osmo uro, je v bencinski črpalki v mestu Annecy v francoskem departmaju Zgornja Savoja izbruhnil požar, ki je povzročil serijo eksplozij plinskih jeklenk. Po navedbah lokalnih oblasti in poročanju medija Le Dauphiné Libéré je šlo za namerno dejanje, saj prvi izsledki preiskave kažejo na podtaknjen ogenj na območju bulvarja Rocade. Intervencijske službe so nemudoma vzpostavile varnostno območje, da bi preprečile morebitne dodatne poškodbe ali nevarnost za mimoidoče. Eksplozije so povzročile precejšnjo materialno škodo na objektu bencinskega servisa, vendar po prvih informacijah o smrtnih žrtvah ali težje poškodovanih ne poročajo. Gasilci so požar uspeli omejiti in preprečiti širjenje ognja na bližnje stanovanjske objekte. Policija je začela intenzivno preiskavo incidenta, s katero želijo identificirati storilca, ki je namerno povzročil nevarno situacijo sredi mesta. Zaradi dogodka je bil promet v okolici dlje časa močno oviran.

Donald Trump je po smrti Tatiane Schlossberg, vnukinje Caroline Kennedy, objavil kritične komentarje na svojem omrežju Truth Social. Konservativni komentatorji so negativno sprejeli načrte novega newyorškega župana Zohrana Mamdanija, ki naj bi združili mesto New York.

Vodja francoske desničarske stranke Patrioti, Florian Philippot, je pozval Evropsko unijo k ustavitvi finančne podpore Ukrajini zaradi novega korupcijskega škandala. Philippot je svoj poziv objavil na družbenem omrežju X, medtem ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odpravil na srečanje z Donaldom Trumpom na Florido.

Podpora francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu je decembra padla na 25 odstotkov, kar je najnižja raven od njegovega prihoda na oblast leta 2017. Po rahlem porastu novembra, ko je njegova priljubljenost dosegla 29 odstotkov, se je Macron znašel v težavah, saj mu vse več Francozov obrača hrbet.

Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

Švicarska kantonalna policija je zaključila postopek identifikacije vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v četrtek izbruhnil v priljubljenem lokalu v smučarskem središču Crans Montana. Po navedbah preiskovalcev se je tragedija zgodila sredi novoletne zabave, ko je ogenj hitro zajel prostore, polne obiskovalcev. Med žrtvami je bilo ugotovljeno veliko število mladoletnih oseb, pri čemer je bila najmlajša žrtev stara komaj 14 let. Policija in forenzični izvedenci so delali neprekinjeno, da bi potrdili identiteto vseh pokojnih, med katerimi prevladujejo švicarski državljani. Oblasti trenutno še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, medtem ko se lokalna skupnost in turisti spopadajo s posledicami ene najhujših nesreč v tem delu Švice v zadnjih letih. Prizorišče nesreče ostaja zaprto za javnost, medtem ko se nadaljuje zbiranje dokazov o morebitnih kršitvah varnostnih predpisov v objektu.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Izraelske oblasti so sprožile postopke za prepoved delovanja več kot desetim humanitarnim nevladnim organizacijam na območju Gaze s 1. januarjem 2026. Med organizacijami, ki jim grozi prekinitev delovanja, sta tudi Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) in Zdravniki brez meja (MSF). Izraelsko ministrstvo ukrep utemeljuje z obtožbami o domnevnih terorističnih aktivnostih nekaterih uslužbencev in zahtevo, da organizacije predložijo sezname vseh palestinskih zaposlenih za varnostno preverjanje. Poleg tega je izraelski parlament potrdil zakonodajo, ki omogoča prekinitev dobave vode in električne energije objektom v lasti UNRWA ter zaseg zemljišč, ki jih agencija uporablja. Mednarodna skupnost se je na te ukrepe odzvala z ostrimi kritikami. Deset držav, med njimi Francija, Velika Britanija in Kanada, je v skupni izjavi razmere v Gazi označilo za katastrofalne, saj več kot 1,3 milijona ljudi nujno potrebuje zatočišče, večina zdravstvenih ustanov pa deluje le delno. Združeni narodi opozarjajo, da bodo novi zakoni milijone ljudi prikrajšali za osnovne storitve. Vodja UNRWA Philippe Lazzarini je zakonodajo označil za škandalozno in del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije. Izraelske oblasti po drugi strani trdijo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti in preprečevanje sodelovanja humanitarnih delavcev s Hamasom.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili ključne pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bila uskladitev prihodnjih korakov in strategij za dosego prekinitve ognja oziroma dokončnega končanja vojaških spopadov v Ukrajini. Posebni odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da Združene države Amerike aktivno iščejo diplomatsko rešitev v sodelovanju z najpomembnejšimi evropskimi zaveznicami. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn je ob tem javno podprl predlagani mirovni načrt Washingtona in ga označil za ustreznega. Diplomatska prizadevanja odražajo Trumpovo strategijo hitrejšega reševanja konflikta, ki vključuje neposredna pogajanja z vpletenimi stranmi in evropskimi partnerji. Pogovori so se osredotočili na prihodnja varnostna jamstva in pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena pristopiti k pogajalskemu procesu z Rusijo.

Britanski premier Kir Starmer se je po telefonu pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem o iskanju miru v Ukrajini, poroča RIA Novosti, ki se sklicuje na britansko premierjevo pisarno.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Britanska in francoska bojna letala so izvedla skupni zračni napad v osrednji Siriji na podzemni objekt, kjer naj bi pripadniki Islamske države skladiščili orožje in eksploziv. Operacija je bila izvedena v gorah severno od Palmire.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu. Trump kot glavni razlog navaja astronomsko visoke stroške prenove dveh zgradb centralne banke, ki naj bi dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je stroške označil za najvišje v zgodovini gradbeništva in jih primerjal z domnevno cenejšo gradnjo plesne dvorane v Beli hiši. Kljub stopnjevanju pritiskov Powell ostaja na položaju, saj mu mandat poteče šele maja, pri čemer še ni razkril svojih načrtov glede preostalega mandata v odboru guvernerjev. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadom podpore med latinoameriškimi volivci, ki so bili ključni za njegovo izvolitev. Podjetniški voditelji so v časniku Wall Street Journal opozorili, da stroga priseljenska politika in masovne deportacije škodujejo kmetijstvu in gradbeništvu. Javnomnenjske raziskave kažejo, da 61 odstotkov hispanskih volivcev za slabšanje svojega položaja krivi Trumpovo ekonomsko politiko. Na zunanjepolitičnem in kulturnem področju je odmevala tudi selitev igralca Georgea Clooneyja v Francijo, kar je Trump izkoristil za oster napad na igralčevo politično presojo in kritiko francoske priseljenske politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu, pri čemer mu očita previsoke stroške prenove stavb centralne banke. Trump trdi, da prenova dveh manjših objektov stane več kot štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši, ki naj bi bili bistveno cenejši. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko Trumpova administracija trdi, da vodi najuspešnejše gospodarstvo na svetu. Hkrati se predsednik ob začetku leta 2026 sooča z resnim upadom priljubljenosti med ključnimi volilnimi skupinami. Po podatkih zadnjih javnomnenjskih raziskav njegova podpora med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci vztrajno pada, kar povzroča nemir znotraj Republikanske stranke pred vmesnimi volitvami. Gospodarski analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, inflacijski pritiski in stroški bivanja pa ostajajo glavna skrb volivcev. Trump te navedbe zavrača kot prirejene in vztraja pri uspešnosti svojih politik, medtem ko kritiki opozarjajo na njegovo pogosto odsotnost zaradi igranja golfa in vprašanja glede njegovega zdravstvenega stanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi domnevne hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powllu očita neracionalno porabo sredstev pri obnovi stavb centralne banke, ki naj bi dosegla rekordnih 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powlla označil za popolnega norca in poudaril, da bi morali stroški gradnje biti znatno nižji, hkrati pa je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši kot primer učinkovitosti. Dogajanje v začetku leta 2026 zaznamujejo tudi resni pritiski na Trumpovo administracijo zaradi upadanja javnomnenjske podpore med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Medtem ko Trump gospodarstvo opisuje kot najmočnejše v zgodovini, borzni indeksi in gospodarske napovedi OECD kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo. Poleg kritik na račun gospodarske politike se predsednik sooča z očitki glede svojega zdravstvenega stanja in pogostih obiskov igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev. Napetosti so se stopnjevale tudi na področju kulture, potem ko je igralec George Clooney zaradi nestrinjanja s Trumpovo politiko prevzel francosko državljanstvo, kar je sprožilo oster odziv bele hiše na družbenih omrežjih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, znašel pod plazom kritik domače opozicije. Macron je v svojem uradnem odzivu zgolj »vzel na znanje« konec Madurove vladavine in pozval k mirnemu demokratičnemu prehodu oblasti, pri čemer pa se ni opredelil do metod, ki jih je uporabila administracija Donalda Trumpa. Takšno stališče je sprožilo ostre odzive predvsem na levi strani političnega pola in med nekaterimi diplomati, ki Franciji očitajo opuščanje načel mednarodnega prava. Nekdanji premier Dominique de Villepin je predsednika Macrona obtožil podrejanja politiki Donalda Trumpa in opozoril, da je Francija s tem izgubila svojo neodvisno zunanjepolitično držo. Medtem ko so nekateri drugi evropski voditelji poudarili nujnost spoštovanja mednarodnih norm, so francoski kritiki Macronov molk o zakonitosti ameriškega posredovanja označili za neodgovorno ravnanje. Odziv je povzročil nelagodje celo znotraj predsednikovega lastnega političnega tabora, saj država tradicionalno zagovarja multilateralizem in nasprotuje enostranskim vojaškim posegom v suverene države.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropske prestolnice in zaveznice na srečanju v Parizu 6. januarja sprejele trdne zaveze za zaščito Ukrajine. Sestanek t. i. koalicije voljnih bo namenjen oblikovanju varnostnih jamstev, ki bi stopila v veljavo po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron s to pobudo utrjuje svojo vlogo osrednjega diplomatskega akterja v Evropi, kar sledi njegovim decembrskim prizadevanjem za oživitev pogovorov z Moskvo v času, ko so ameriško-ruska pogajanja zastala. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajne francoske podpore Kijevu, ki vključuje tako vojaško pomoč kot diplomatska prizadevanja za dolgoročno stabilnost regije. Francoski predsednik poudarja, da mora Evropa prevzeti aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju lastne varnostne arhitekture. Razprave bodo vključevale konkretne obveze glede obrambne pomoči in mehanizmov, ki bi preprečili ponovno agresijo na ukrajinsko ozemlje po končanju trenutnih sovražnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropski voditelji in zavezniki na srečanju v Parizu, ki bo potekalo 6. januarja, sprejeli trdne zaveze za zaščito Ukrajine po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron je v ta namen sklical srečanje tako imenovane koalicije voljnih, ki naj bi določila varnostne okvire za stabilnost regije v prihodnosti. Pobuda prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o trajnih jamstvih, ki bi preprečila ponovne konflikte. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje Macronovih diplomatskih prizadevanj za aktivnejšo vlogo Evrope pri reševanju ukrajinske krize. Po besedah francoskega predsednika bodo zaveznice v Parizu oblikovale konkretne mehanizme za zaščito ukrajinske suverenosti, kar je ključni pogoj za vsakršen dolgoročen dogovor z Moskvo. Dogodek se bo odvil v kritičnem obdobju, ko si Francija prizadeva ohraniti enotnost zaveznic ob zastoju v nekaterih drugih pogajalskih formatih.

Analitiki so napovedali, da bi lahko Trumpova agenda za širitev naložb v umetno inteligenco v ZDA leta 2026 postala problematična. Steve Bannon je kritiziral Trumpovo grožnjo Iranu, medtem ko so nekateri republikanci pozvali svoje kolege, naj se uprejo Trumpovi oblasti. Lara Trump je izrazila nezadovoljstvo nad inavguracijo demokratskega župana v New Yorku, Zohrana Mamdanija.

Novo zimsko vreme je v sredo prineslo sneg, led, leden dež in nevarne vozne razmere v Novo Anglijo, regija pa se pripravlja na dodatne neugodne razmere kasneje v tednu. V Novi Mehiki se pričakuje, da bo druga zimska nevihta danes in v petek prinesla dodatne snežne padavine in dež.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powellu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je predsednik ponovno poudaril domnevno rekordne gospodarske kazalnike svoje administracije, čeprav analize indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg v letu 2025 zaostaja za svetovnim povprečjem. Istočasno se Trump sooča z močnim nasprotovanjem latinskoameriških poslovnih voditeljev, ki opozarjajo na uničujoče posledice množičnih deportacij za ameriško gospodarstvo, zlasti v kmetijstvu in gradbeništvu. Podpora republikanski stranki med latinskoameriškimi volivci vztrajno upada, saj 61 odstotkov vprašanih za svoje slabše ekonomsko stanje krivi predsednikovo politiko. Napetosti so se stopnjevale tudi na osebni ravni, saj je Trump napadel igralca Georga Clooneyja zaradi njegove pridobitve francoskega državljanstva, medtem ko se v javnosti krepijo vprašanja o predsednikovem zdravstvenem stanju in pogostih obiskih igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v uradni izjavi poudarila, da Nicolas Maduro ostaja edini legitimni predsednik države, in napovedala pripravljenost vlade na obrambo države ter njenih naravnih virov. Izjava je sledila zaostritvi razmer, v katerih so ameriške sile izvedle operacijo, ki je vodila do aretacije Madura in njegove soproge Silie Flores. Rodriguezova, ki je prva v vrsti za nasledstvo, je zahtevala njuno takojšnjo izpustitev in poudarila, da bodo naravni viri služili izključno nacionalnemu razvoju. Medtem je francoski predsednik Emmanuel Macron pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Macron je po aretaciji Madura izpostavil, da bi moral Edmundo Gonzalez Urrutia, ki ga del mednarodne skupnosti priznava kot zmagovalca volitev leta 2024, zagotoviti politično tranzicijo v državi. Francosko stališče poudarja nujnost spoštovanja volje ljudstva ob upoštevanju nove politične realnosti po ameriškem posredovanju.

Skupina zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Francijo, je v skupni izjavi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ponovnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, ki so jih označile za katastrofalne. Države so Izrael pozvale k nujnemu ukrepanju, vključno z odpravo omejitev za uvoz medicinskih pripomočkov in opreme za zatočišča ter zagotavljanjem neoviranega dela Združenih narodov in nevladnih organizacij. Izrael so pozvali k odprtju mejnih prehodov za povečanje dotoka pomoči. Istočasno je Izrael napovedal stroge ukrepe proti nevladnim organizacijam, ki delujejo v Gazi. Organizacijam, ki do določenega roka ne bodo predložile seznamov svojih palestinskih uslužbencev, grozi preklic delovnih dovoljenj z letom 2026. Izraelsko ministrstvo za diasporo je ob tem neposredno obtožilo organizacijo Zdravniki brez meja (MSF), da zaposluje osebe, povezane s terorističnimi skupinami, kot je palestinski Islamski džihad. Ti napetosti se pojavljajo kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen po dveh letih intenzivnih vojaških operacij.

Donald Trump se sooča z močnimi političnimi in gospodarskimi tokovi pred vmesnimi volitvami leta 2026, ki bodo ključno vplivale na prihodnji dve leti njegovega mandata, morda pa tudi dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike na račun prizadevanj za spreminjanje ameriške kulturne dediščine, pri čemer naj bi Trumpov privrženec želel uničiti zgradbo Wilbur J. Cohen Federal Building, ki je okrašena s poslikavami iz obdobja New Deal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril nujnost zaščite nacionalne neodvisnosti in svobode v luči naraščajočih geopolitičnih tveganj. Macron je izpostavil, da se Evropa trenutno sooča s pritiski z vseh strani, medtem ko v mednarodnih odnosih vse bolj prevladuje pravo močnejšega. Kljub negotovim razmeram je predsednik zagotovil, da Francija ostaja stabilna in odporna. V nagovoru je Macron napovedal, da bo leto 2026 ključno za izvedbo reform, hkrati pa je potrdil svojo namero, da na položaju ostane do konca mandata leta 2027. Poseben poudarek je namenil prihajajočim predsedniškim volitvam, pri čemer je obljubil budnost nad morebitnimi zunanjimi vmešavanji v volilni proces. Francoska javnost je prejela sporočilo o nujnosti enotnosti, saj je predsednik prepričan, da se država le na tak način lahko uspešno spopade z zunanjimi grožnjami in ohrani svojo suverenost v spremenjenem svetovnem redu.

Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Grenlandijo po ponovnih izjavah Donalda Trumpa o interesu ZDA za arktični otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je odzval na Trumpove pobude in poudaril, da Grenlandija ni Venezuela. Medtem je odziv Evropske unije na Trumpove izjave bil zadržan.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim govorom v Washingtonu javno norčeval iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Trump je pred republikanskim občinstvom uprizoril oponašanje francoskega voditelja in opisal njun domnevni pogovor o uvedbi carin na zdravila. Po navedbah ameriškega predsednika naj bi ga Macron prosil, naj ohrani vsebino njunega dogovora v tajnosti pred francosko javnostjo, pri čemer naj bi se francoski voditelj strinjal s Trumpovimi pogoji pod pogojem, da to ne bo javno objavljeno. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med voditeljema, ki so se v preteklosti že kazale v njunih različnih pogledih na trgovinsko politiko in diplomatska vprašanja. Trumpova uporaba satire in oponašanja v uradnih nagovorih poudarja njegov nekonvencionalen pristop k mednarodni diplomaciji, medtem ko francoska stran dogodka za zdaj uradno ni komentirala. Sporna vsebina govora se nanaša predvsem na vprašanje cen zdravil in trgovinskih omejitev, ki so ključna točka Trumpove gospodarske agende.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto naznanil, da se bo ekipa iz Združenih držav Amerike pridružila evropskim voditeljem na prihajajočih pogajanjih v Parizu, ki se bodo pričela v torek. Osrednji namen srečanja bo razprava o mednarodnih varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne in načrtih za povojno obnovo države. Zelenski je ob tem izpostavil, da bodo v okviru dogodkov potekala tudi srečanja z ekipo izvoljenega predsednika Donalda Trumpa, pogovori pa bi lahko trajali do dva dni. Pred torkovim srečanjem na najvišji ravni se bodo v ponedeljek v francoski prestolnici sestali visoki vojaški predstavniki Ukrajine in njenih zaveznic, da bi uskladili tehnične podrobnosti. Po besedah Zelenskega bo končni dokument o varnostnih jamstvih predložen v ratifikacijo parlamentom držav, ki sodelujejo v t. i. koaliciji voljnih. Kijev si prizadeva, da bi srečanje na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike organizirali še pred koncem januarja, čeprav Bela hiša uradne udeležbe na pariški konferenci še ni potrdila.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno prejela približno 726.000 evrov, kar je za 56 odstotkov več od njene uradno deklarirane osnovne plače, ki znaša 466.000 evrov. Razliko med uradnim zneskom in dejanskimi prejemki je razkrila analiza časnika Financial Times, ki izpostavlja pomanjkanje transparentnosti pri poročanju o dohodkih vodstva te ključne finančne institucije. Celotni prihodki francoske ekonomistke poleg osnovne plače vključujejo še dodatke v naravi, kot so stroški nastanitve in druge ugodnosti, ki so ocenjeni na 135.000 evrov. Poleg tega Lagarde prejema dodatnih 125.000 evrov letno za svoje delo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ti dodatni prihodki niso navedeni v letnem poročilu ECB, kar sproža vprašanja o preglednosti delovanja institucije. Za primerjavo, plača predsednika ameriške centralne banke Jeromea Powlla je zvezno omejena na približno 172.720 evrov, kar pomeni, da Lagarde zasluži več kot štirikrat toliko kot njen ameriški kolega.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v torek v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi se izvedla po morebitni sklenitvi premirja. Namen te pobude, ki so jo podprle članice tako imenovane koalicije prostovoljcev, je zagotavljanje robustnih varnostnih jamstev in stabilnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Čeprav obeti za takojšnjo prekinitev ognja ostajajo oddaljeni, podpisniki poudarjajo pomen priprav na obdobje po konfliktu. Po besedah predsednika Macrona bi večnacionalne sile služile kot oblika zagotovila in podpore za vzdrževanje miru, ko se spopadi ustavijo. Dokument predstavlja politično zavezo zahodnih zaveznic k dolgoročni varnosti Ukrajine in preprečevanju ponovnih napadov, hkrati pa utrjuje diplomatsko sodelovanje med Parizom, Londonom in Kijevom v okviru prizadevanj za mir.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi objave Leeja Cohena, ki mu je podelil "jedrske kode" za uničenje rekorda Sadiqa Khana. Sočasno se pojavljajo pomisleki glede prihodnosti zgradbe Wilbur J. Cohen Federal Building in njenih umetnin iz obdobja New Deal-a. Prodaja Trumpovih knjig naj bi bila v upadu, medtem ko se njegova politična agenda sooča z negotovostjo glede vmesnih volitev leta 2026.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Združene države Amerike so izvedle napad na Venezuelo, aretirale Nicolása Madura in ga obtožile narko-terorizma. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejal, da je napad kršitev ameriškega in mednarodnega prava ter ga označil za vojno dejanje. Maduro naj bi bil na poti v New York, kjer mu bodo sodili. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ameriški napad ocenil kot nevaren precedens in poudaril pomen spoštovanja mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Varnostni svet ZN bo v ponedeljek razpravljal o Venezueli. Obstaja možnost, da bo Maduro med sojenjem v ZDA pristal v newyorškem zaporu.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je od vlade Združenega kraljestva zahtevalo uradna pojasnila glede odločitve iz leta 2019, s katero je država Shamimi Begum odvzela britansko državljanstvo. Begum je London zapustila leta 2015 kot 15-letna deklica, da bi se pridružila teroristični skupini Islamska država v Siriji. Sodniki v Strasbourgu so vprašanja osredotočili na vprašanje, ali je bila Begum žrtev trgovine z ljudmi in kako se njena obravnava sklada z mednarodnimi obveznostmi države do takšnih žrtev. Odvetniki Begumove vztrajajo, da bi jo moralo Združeno kraljestvo obravnavati kot mladoletno žrtev novačenja, ne pa ji preprečiti vrnitve v domovino. Intervencija evropskega sodišča je sprožila ostre odzive v britanski politiki, predvsem med člani konservativne stranke in stranke Reform UK, ki sodišču očitajo vmešavanje v suverene odločitve države glede nacionalne varnosti. Sodišče zdaj preučuje, ali je London s svojo potezo kršil konvencijo o človekovih pravicah, zlasti v kontekstu dolžnosti zaščite ranljivih oseb pred izkoriščanjem s strani terorističnih mrež. Postopek bi lahko pomenil precedens za druge podobne primere evropskih državljanov, ki so ostali ujeti v taboriščih na severu Sirije.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Donald Trump je branil svoje zdravje in energijo ter razkril, da je opravil CT pregled in ne MRI. Priznal je, da jemlje manjši odmerek zdravila po nasvetu zdravnikov. Izjavil je, da mu je telovadba »dolgočasna« in napovedal novo poročilo o svojem kognitivnem zdravju od zdravnikov Bele hiše. Te izjave so vznemirile strokovnjaka, ki se je spraševal o strahovih zdravnikov pred demenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis se je v Parizu udeležil strateškega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron. Glavni namen srečanja v francoski prestolnici je bila uskladitev konkretnih prispevkov posameznih držav za podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Voditelji so v okviru pogovorov o prihodnjih korakih za stabilizacijo regije preučevali možnosti za dodatno vojaško in humanitarno pomoč, hkrati pa so skušali poenotiti strategijo glede ukrajinskega mirovnega načrta. Ta diplomatska iniciativa odraža naraščajoče prizadevanje evropskih zaveznic za učinkovitejše usklajevanje neposredne podpore Kijevu. Udeležba grškega premierja na vrhu potrjuje vlogo Grčije kot pomembne partnerice v širši mednarodni koaliciji. Grčija je že pred tem pokazala pripravljenost na aktivno vključevanje v reševanje energetske in varnostne problematike, povezane z vojno. Današnji pogovori v Parizu so služili kot platforma za dokončno določitev obsega pomoči, ki jo bodo zaveznice zagotovile v prihodnjem obdobju, pri čemer je bila poudarjena potreba po hitrem in operativnem ukrepanju na terenu. Srečanje se neposredno navezuje na predhodna bilateralna sodelovanja, zlasti na področju energetske neodvisnosti, ki so bila vzpostavljena med Atenami in Kijevom ob koncu lanskega leta.

Francoski notranji minister Laurent Nuñez je javno priznal sistemsko napako, potem ko so oblasti napačno navedle državljanstvo moškega, ki je v petek, 26. decembra, v pariškem metru z nožem napadel tri ženske. Ministrstvo za notranje zadeve je sprva poročalo, da gre za državljana Malija, ki v državi biva nezakonito in mu je bil izdan nalog za zapustitev države (OQTF). Poznejša preiskava pa je razkrila, da osumljenec že od leta 2018 poseduje francoski potni list in osebno izkaznico. Osumljenec, ki je bil rojen v Bamaku, je bil organom pregona sicer že znan zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, tatvinami in spolnim napadom. Kljub temu, da je francoski državljan, so mu oblasti po izpustitvi iz zapora julija 2024 izdale nalog za izgon in ga celo namestile v center za pridržanje tujcev. Nuñez je pojasnil, da moški med prejšnjimi postopki nikoli ni navedel svojega francoskega državljanstva, kar je v kombinaciji s pomanjkljivim preverjanjem podatkov privedlo do administrativnega zapleta.

V francoski regiji Oksitanija so se v torek zjutraj obnovili protesti kmetov, ki so v znak nezadovoljstva nad trenutnimi razmerami v kmetijstvu nadaljevali z blokado avtoceste A64. Protestniki opozarjajo na nevzdržne pogoje dela in tujo konkurenco, ki po njihovem mnenju ogroža domačo pridelavo hrane. Poleg cestnih blokad so se aktivnosti razširile tudi na trgovske verige. V Carcassonnu so člani sindikatov Coordination rurale in Confédération paysanne izvedli simbolno akcijo v hipermarketu Leclerc. Iz polic so začeli odstranjevati uvožene kmetijske proizvode, s čimer so želeli neposredno opozoriti na pretirano prisotnost tujega blaga na domačem trgu. Kmetje zahtevajo pravičnejše cene za svoje pridelke in omejitev uvoza izdelkov, ki ne izpolnjujejo enakih standardov kot francoski proizvodi.