Francoski predsednik Emmanuel Macron v novoletni poslanici poudaril pomen neodvisnosti in svobode

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem devetem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da bo ostal aktivno na položaju do zadnje sekunde svojega mandata leta 2027. V luči prihajajočih predsedniških volitev, na katerih zaradi ustavnih omejitev ne more več kandidirati, je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred tujim vmešavanjem. Macron je izpostavil odpornost Francije v težkih časih in pozval k enotnosti, napredku ter krepitvi evropske obrambe. Poseben poudarek je namenil mednarodnemu dogajanju, zlasti vojni v Ukrajini, kjer je napovedal nove konkretne zaveze evropskih držav. Predsednik je leto 2026 označil za leto, ki mora biti koristno za državo, ter poudaril nujnost uveljavljanja evropske preference in moči. Kljub špekulacijam o njegovi oslabljeni moči zaradi bližajočega se konca mandata, je Macron skušal pomiriti javnost z zagotovilom o stabilnosti in kontinuiteti dela. V svojem nagovoru je nagovoril tudi varnostne izzive in potrebo po neodvisnosti države v zaostrenih globalnih razmerah. Nagovor so številni analitiki razumeli kot začetek dolgega poslavljanja, a hkrati kot poskus ohranitve politične relevance v zadnjem celotnem letu njegovega predsednikovanja.

Bruno Retailleau, predsednik stranke Les Républicains, je javno pozval francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj razmisli o odstopu, pri čemer se je skliceval na primer generala de Gaulla. Retailleau je poudaril, da je odločitev o odstopu v rokah Macrona samega, hkrati pa izrazil željo po predčasnih predsedniških volitvah. Nasprotno pa Xavier Bertrand podpira, da Macron dokonča svoj mandat.