Analiza razkrila, da so prihodki predsednice ECB Christine Lagarde precej višji od uradne plače
Objavljeno: 2. 1. 2026 20:42
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno prejela približno 726.000 evrov, kar je za 56 odstotkov več od njene uradno deklarirane osnovne plače, ki znaša 466.000 evrov. Razliko med uradnim zneskom in dejanskimi prejemki je razkrila analiza časnika Financial Times, ki izpostavlja pomanjkanje transparentnosti pri poročanju o dohodkih vodstva te ključne finančne institucije.
Celotni prihodki francoske ekonomistke poleg osnovne plače vključujejo še dodatke v naravi, kot so stroški nastanitve in druge ugodnosti, ki so ocenjeni na 135.000 evrov. Poleg tega Lagarde prejema dodatnih 125.000 evrov letno za svoje delo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ti dodatni prihodki niso navedeni v letnem poročilu ECB, kar sproža vprašanja o preglednosti delovanja institucije. Za primerjavo, plača predsednika ameriške centralne banke Jeromea Powlla je zvezno omejena na približno 172.720 evrov, kar pomeni, da Lagarde zasluži več kot štirikrat toliko kot njen ameriški kolega.
Izjave
"Predsednica ECB Christine Lagarde prejme približno 726.000 evrov na leto, kar je 55,8 odstotka več od uradne osnovne plače."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Evropska centralna banka neposredno določa monetarno politiko evrskega območja, katerega del je tudi Slovenija. Odločitve te institucije glede obrestnih mer neposredno vplivajo na stroške zadolževanja slovenskih gospodinjstev in podjetij.
Vprašanja o transparentnosti in visokih prejemkih vodstva ECB lahko vplivajo na zaupanje javnosti v institucijo v času, ko se državljani Slovenije in drugih članic EU spopadajo z inflacijskimi pritiski in visokimi življenjskimi stroški.
Časnik Financial Times je poročal, da Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, prejema 726.000 evrov letno, kar je 56 % več od njene uradne plače. To pomeni, da njena plača trikrat presega plačo Jerome Powella, predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve.
Španska organizacija delodajalcev CEOE in Cepyme sta vladi predlagali 1,5-odstotno zvišanje minimalne plače za leto 2026, kar bi pomenilo dvig na 1.202 evra bruto mesečno (16.824 evrov bruto letno). Sindikati zahtevajo 1.273 evrov. Predlog je pogojen z nespreminjanjem pogojev za absorpcijo dodatkov.
Nemška vlada je potrdila največjo povišanje minimalne plače od njene uvedbe pred desetimi leti. Minimalna plača se bo v dveh fazah do 1. januarja 2027 povečala za 13,9 %. Trenutno znaša 12,82 evra bruto na uro, v začetku prihodnjega leta bo znašala 13,90 evra, nato pa 14,60 evra. Ukrep naj bi vplival na približno šest milijonov delavcev.
Francoska vlada je razširila začasno ustavitev pokojninske reforme, da bi vključila daljše poklicne poti. Ta ukrep bo državni proračun leta 2026 obremenil za 200 milijonov evrov, leta 2027 pa za dodatnih 500 milijonov evrov. Minister za delo Jean-Pierre Farandou je pojasnil, da bo to financirano z višjo stopnjo CSG (splošni socialni prispevek) na dohodke od kapitala.
Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, s čimer je po skoraj dveh desetletjih od vstopa v Evropsko unijo prevzela skupno evropsko valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je dogodek označila za močan simbol in Bolgarijo toplo pozdravila v evrski družini. Po njenih besedah bo ta korak državi prinesel dolgoročne gospodarske koristi in večjo stabilnost, čemur se je pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je vstop označila za pomemben mejnik.
Kljub optimizmu evropskih voditeljev pa med prebivalci Bolgarije vlada precejšnja nezaupljivost. Zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da kar 49 odstotkov Bolgarov nasprotuje uvedbi evra, saj se ljudje v najrevnejši državi Evropske unije bojijo predvsem nenadzorovane rasti cen in inflacije. Proces prevzema valute poteka v času precejšnje politične nestabilnosti v državi, ki se nahaja tik pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Z vstopom Bolgarije se je število Evropejcev, ki uporabljajo evro, povzpelo na več kot 350 milijonov.
Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evrskemu območju kot njegova 21. članica, s čimer se je število Evropejcev, ki uporabljajo skupno valuto, povzpelo na 350 milijonov. Država, ki je članica Evropske unije od leta 2007, je kljub politični krizi izpolnila pogoje za vstop. Strokovnjaki poudarjajo, da bo Bolgarija s tem korakom prešla iz pasivnega opazovalca v aktivno sooblikovalko denarne politike evrskega območja, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo njeno gospodarstvo in olajšalo trgovanje z drugimi članicami.
Kljub uradnemu vstopu pa med prebivalstvom vlada precejšnja zaskrbljenost. Številni državljani se spopadajo s strahom pred nenadnim dvigom cen in izgubo kupne moči, kar je pogost pojav ob menjavi valute v novih članicah. Urszula Szczerbowicz, profesorica ekonomije na poslovni šoli Skema, je v analizi izpostavila, da bodo prednosti za bolgarsko gospodarstvo precejšnje, vendar pa bo morala država skrbno nadzirati proces prehoda, da bi preprečila neupravičena podražitev življenjskih stroškov.
Evropska centralna banka neposredno določa monetarno politiko evrskega območja, katerega del je tudi Slovenija. Odločitve te institucije glede obrestnih mer neposredno vplivajo na stroške zadolževanja slovenskih gospodinjstev in podjetij.
Vprašanja o transparentnosti in visokih prejemkih vodstva ECB lahko vplivajo na zaupanje javnosti v institucijo v času, ko se državljani Slovenije in drugih članic EU spopadajo z inflacijskimi pritiski in visokimi življenjskimi stroški.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.