Slika je umetno generirana iz tem: centralne banke, transparentnost, plače funkcionarjev, finančne institucije
Sredina
Nepotrjeno Verified Propaganda
politika gospodarstvo
Sredina
Nepotrjeno Verified Propaganda

Analiza razkrila, da so prihodki predsednice ECB Christine Lagarde precej višji od uradne plače

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno prejela približno 726.000 evrov, kar je za 56 odstotkov več od njene uradno deklarirane osnovne plače, ki znaša 466.000 evrov. Razliko med uradnim zneskom in dejanskimi prejemki je razkrila analiza časnika Financial Times, ki izpostavlja pomanjkanje transparentnosti pri poročanju o dohodkih vodstva te ključne finančne institucije.

Celotni prihodki francoske ekonomistke poleg osnovne plače vključujejo še dodatke v naravi, kot so stroški nastanitve in druge ugodnosti, ki so ocenjeni na 135.000 evrov. Poleg tega Lagarde prejema dodatnih 125.000 evrov letno za svoje delo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ti dodatni prihodki niso navedeni v letnem poročilu ECB, kar sproža vprašanja o preglednosti delovanja institucije. Za primerjavo, plača predsednika ameriške centralne banke Jeromea Powlla je zvezno omejena na približno 172.720 evrov, kar pomeni, da Lagarde zasluži več kot štirikrat toliko kot njen ameriški kolega.

Izjave

"Predsednica ECB Christine Lagarde prejme približno 726.000 evrov na leto, kar je 55,8 odstotka več od uradne osnovne plače."

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Christine Lagarde Negativno
ECB Negativno
Banka za mednarodne poravnave nevtralno
Financial Times nevtralno
Jerome Powell nevtralno

Izvorni članki

La presidenta del BCE, Christine Lagarde, cobra...
lavanguardia.com | 2. 1. 2026 15:33
Lagarde ganha cerca de 726 mil euros por ano. M...
noticiasaominuto.com | 2. 1. 2026 13:31

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

pristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:
nezanesljiv:

Politična orientacija

sredina:
desna sredina:

Politične preference

neznano:
konzervativen:
liberalen:
pragmatičen:

Tip poročanja

poročanje o novicah:
mnenja in komentarji:
intervjuji:
analize:
senzacionalizem:

Neodvisnost

neodvisen:
odvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Evropska centralna banka neposredno določa monetarno politiko evrskega območja, katerega del je tudi Slovenija. Odločitve te institucije glede obrestnih mer neposredno vplivajo na stroške zadolževanja slovenskih gospodinjstev in podjetij.

Vprašanja o transparentnosti in visokih prejemkih vodstva ECB lahko vplivajo na zaupanje javnosti v institucijo v času, ko se državljani Slovenije in drugih članic EU spopadajo z inflacijskimi pritiski in visokimi življenjskimi stroški.

Podobni članki

Nemčija sprejela najvišjo rast minimalne plače v desetih letih
politika gospodarstvo
Nemčija sprejela najvišjo rast minimalne plače v desetih letih

29. okt 20:05

Nemška vlada je potrdila največjo povišanje minimalne plače od njene uvedbe pred desetimi leti. Minimalna plača se bo v dveh fazah do 1. januarja 2027 povečala za 13,9 %. Trenutno znaša 12,82 evra bruto na uro, v začetku prihodnjega leta bo znašala 13,90 evra, nato pa 14,60 evra. Ukrep naj bi vplival na približno šest milijonov delavcev.

Razširitev začasne ustavitve pokojninske reforme bo Francijo stala 700 milijonov evrov v dveh letih
politika gospodarstvo
Razširitev začasne ustavitve pokojninske reforme bo Francijo stala 700 milijonov evrov v dveh letih

12. nov 13:06

Francoska vlada je razširila začasno ustavitev pokojninske reforme, da bi vključila daljše poklicne poti. Ta ukrep bo državni proračun leta 2026 obremenil za 200 milijonov evrov, leta 2027 pa za dodatnih 500 milijonov evrov. Minister za delo Jean-Pierre Farandou je pojasnil, da bo to financirano z višjo stopnjo CSG (splošni socialni prispevek) na dohodke od kapitala.

Bolgarija kot 21. članica uradno vstopila v evrsko območje
politika gospodarstvo
Bolgarija kot 21. članica uradno vstopila v evrsko območje

1. jan 12:42

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, s čimer je po skoraj dveh desetletjih od vstopa v Evropsko unijo prevzela skupno evropsko valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je dogodek označila za močan simbol in Bolgarijo toplo pozdravila v evrski družini. Po njenih besedah bo ta korak državi prinesel dolgoročne gospodarske koristi in večjo stabilnost, čemur se je pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je vstop označila za pomemben mejnik. Kljub optimizmu evropskih voditeljev pa med prebivalci Bolgarije vlada precejšnja nezaupljivost. Zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da kar 49 odstotkov Bolgarov nasprotuje uvedbi evra, saj se ljudje v najrevnejši državi Evropske unije bojijo predvsem nenadzorovane rasti cen in inflacije. Proces prevzema valute poteka v času precejšnje politične nestabilnosti v državi, ki se nahaja tik pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Z vstopom Bolgarije se je število Evropejcev, ki uporabljajo evro, povzpelo na več kot 350 milijonov.

Bolgarija s 1. januarjem 2026 uradno prevzela evro
politika gospodarstvo
Bolgarija s 1. januarjem 2026 uradno prevzela evro

31. dec 13:56

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evrskemu območju kot njegova 21. članica, s čimer se je število Evropejcev, ki uporabljajo skupno valuto, povzpelo na 350 milijonov. Država, ki je članica Evropske unije od leta 2007, je kljub politični krizi izpolnila pogoje za vstop. Strokovnjaki poudarjajo, da bo Bolgarija s tem korakom prešla iz pasivnega opazovalca v aktivno sooblikovalko denarne politike evrskega območja, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo njeno gospodarstvo in olajšalo trgovanje z drugimi članicami. Kljub uradnemu vstopu pa med prebivalstvom vlada precejšnja zaskrbljenost. Številni državljani se spopadajo s strahom pred nenadnim dvigom cen in izgubo kupne moči, kar je pogost pojav ob menjavi valute v novih članicah. Urszula Szczerbowicz, profesorica ekonomije na poslovni šoli Skema, je v analizi izpostavila, da bodo prednosti za bolgarsko gospodarstvo precejšnje, vendar pa bo morala država skrbno nadzirati proces prehoda, da bi preprečila neupravičena podražitev življenjskih stroškov.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Christine Lagarde Negativno
ECB Negativno
Banka za mednarodne poravnave nevtralno
Financial Times nevtralno
Jerome Powell nevtralno

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Evropska centralna banka neposredno določa monetarno politiko evrskega območja, katerega del je tudi Slovenija. Odločitve te institucije glede obrestnih mer neposredno vplivajo na stroške zadolževanja slovenskih gospodinjstev in podjetij.

Vprašanja o transparentnosti in visokih prejemkih vodstva ECB lahko vplivajo na zaupanje javnosti v institucijo v času, ko se državljani Slovenije in drugih članic EU spopadajo z inflacijskimi pritiski in visokimi življenjskimi stroški.