Financial Times razkril višino plače Christine Lagarde in jo primerjal s plačo predsednika Fed.
Objavljeno: 2. 1. 2026 12:42
2. jan 11:43
Časnik Financial Times je poročal, da Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, prejema 726.000 evrov letno, kar je 56 % več od njene uradne plače. To pomeni, da njena plača trikrat presega plačo Jerome Powella, predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve.
2. jan 11:48
Nove informacije razkrivajo, da skupni prejemki Christine Lagarde, predsednice Evropske centralne banke (ECB), znašajo približno 726.000 evrov letno, kar je več kot 50 odstotkov več od uradno navedene osnovne plače. Dodatki vključujejo približno 135.000 evrov ugodnosti in 125.000 evrov nadomestil, povezanih z njeno vlogo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave.
Časnik Financial Times je poročal, da Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, prejema 726.000 evrov letno, kar je 56 % več od njene uradne plače. To pomeni, da njena plača trikrat presega plačo Jerome Powella, predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve.
Izjave
"Skupna plača predsednice ECB Christine Lagarde je za več kot 50 odstotkov višja od tiste, ki jo navaja institucija."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Novica je pomembna za slovensko javnost, saj je Slovenija članica območja evra in neposredno podvržena monetarni politiki ECB. Vprašanja o transparentnosti in višini prejemkov vodstva centralne banke vplivajo na zaupanje javnosti v institucijo, ki določa obrestne mere in s tem neposredno vpliva na stroške zadolževanja slovenskih gospodinjstev in podjetij.
Francoska vlada je razširila začasno ustavitev pokojninske reforme, da bi vključila daljše poklicne poti. Ta ukrep bo državni proračun leta 2026 obremenil za 200 milijonov evrov, leta 2027 pa za dodatnih 500 milijonov evrov. Minister za delo Jean-Pierre Farandou je pojasnil, da bo to financirano z višjo stopnjo CSG (splošni socialni prispevek) na dohodke od kapitala.
UBS je bila obsojena v torek v okviru priznanja krivde. Novembra 2023 je kasacijsko sodišče potrdilo krivdo banke zaradi nezakonitega pridobivanja strank.
Argentinska vlada je izdala obveznice v ameriških dolarjih v vrednosti 1 milijarde dolarjev z obrestno mero 9,26 %. Sekretariat za finance je prejel ponudbe v višini 1,42 milijarde dolarjev. To je prva izdaja obveznic v tuji valuti v skoraj osmih letih.
Evropska centralna banka (ECB) je, kot je bilo pričakovano, ohranila ključne obrestne mere nespremenjene pri 2 %. Odločitev je bila sprejeta kljub ponovnemu naraščanju inflacije, ki pa ostaja blizu ciljne vrednosti 2 % na srednji rok. Svet ECB je ocenil, da se gospodarstvo evroobmočja še naprej krepi, vendar ostajajo obeti negotovi. Obrestne mere za depozite, glavne operacije refinanciranja in posojila so ostale nespremenjene.
Crédit Agricole je pristal na plačilo približno 88 milijonov evrov globe za rešitev kazenske preiskave v zvezi z domnevno goljufijo z dividendami. Nacionalno finančno tožilstvo je sprožilo preiskave proti šestim drugim bankam, ki so osumljene uporabe te prakse. Dogovor se nanaša na oteženo pranje denarja zaradi otežene davčne utaje.
Predsednica IMF, Kristalina Georgieva, je opozorila na "novo normalnost" gospodarske negotovosti zaradi carin in napovedala rahlo upočasnitev svetovne gospodarske rasti v tekočem in prihodnjem letu. Poudarila je tudi, da zlato predstavlja več kot 20% svetovnih rezerv.
Novica je pomembna za slovensko javnost, saj je Slovenija članica območja evra in neposredno podvržena monetarni politiki ECB. Vprašanja o transparentnosti in višini prejemkov vodstva centralne banke vplivajo na zaupanje javnosti v institucijo, ki določa obrestne mere in s tem neposredno vpliva na stroške zadolževanja slovenskih gospodinjstev in podjetij.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.