Nemški kancler Friedrich Merz izrazil pripravljenost na napotitev sil ob ukrajinsko mejo

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, ki naj bi baltske države in Poljsko obtoževale soodgovornosti za rusko agresijo na Ukrajino, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Politični predstavniki so Merklove besede označili za "nekažnjive" in "nepravilne", izražajoč ogorčenje nad poskusom prelaganja odgovornosti za vojno.

Britanski premier Keir Starmer je 6. januarja 2026 sporočil, da sta Združeno kraljestvo in Francija v okviru tako imenovane koalicije voljnih podpisali deklaracijo o nameri za namestitev vojaških enot v Ukrajini po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz in logističnih vozlišč po celotnem ukrajinskem ozemlju, ki bodo služila za shranjevanje vojaške opreme in podporo ukrajinskim oboroženim silam. Gre za dolgoročno varnostno strategijo, ki bi stopila v veljavo takoj po uradni prekinitvi sovražnosti. Po navedbah britanskega premiera so se London, Pariz in Kijev dogovorili o gradnji namenskih objektov, ki bi zagotavljali stabilnost v regiji in preprečili morebitne nove konflikte. Napoved o razporeditvi evropskih sil na ukrajinska tla predstavlja pomemben premik v zahodni obrambni politiki, saj neposredno vključuje vojaško prisotnost dveh jedrskih sil v povojni Ukrajini. Starmer je poudaril, da bodo ti "vojaški habi" ključni za vzdrževanje pripravljenosti ukrajinske vojske in obnovo varnostne arhitekture v vzhodni Evropi.

Namestnik poveljnika Štaba za podporo in usposabljanje NATA v Ukrajini, Mike Keller, je v intervjuju za nemški Welt izjavil, da se konec konflikta v Ukrajini "še ne predvideva". Ocenjuje, da bi moral Zahod Ukrajini zagotavljati stalen pritok virov, saj Kijev kljub pomanjkanju orožja še vedno nudi odpor.