Francoska nogometna velikana Paris Saint-Germain in Olympique de Marseille sta se v Kuvajtu pomerila za lovoriko francoskega superpokala (Trophée des champions). Dogodek je zaznamovala tehnološka inovacija na področju športnih prenosov, saj je platforma Ligue 1+ italijanskim gledalcem omogočila spremljanje tekme z izvirnimi francoskimi komentarji, ki jih je v realnem času prevajala umetna inteligenca. To je bila sploh prva tovrstna uporaba te tehnologije za prenos prestižne nogometne tekme. Strokovni komentarja Xaviera Domergueja in Benoîta Cheyrouja so z uporabo algoritmov za strojno prevajanje neposredno preoblikovali v italijanščino, kar predstavlja pomemben mejnik pri internacionalizaciji športnih vsebin. Vodstvo lige s tem preizkuša nove načine približevanja domačih športnih dogodkov tujim trgom brez potrebe po celotnih tujih produkcijskih ekipah. Tekma, ki je potekala v prestolnici Kuvajta, je tako služila kot poligon za prihodnjo rabo umetne inteligence v živo.

Nizozemsko podjetje Fastned je do konca leta 2024 oziroma začetka leta 2025 znatno razširilo svojo mrežo hitrih polnilnih postaj za električna vozila po Evropi. Po podatkih podjetja s sedežem v Amsterdamu je trenutno odprtih skupno 406 lokacij, kar predstavlja pomemben mejnik v širitvi njihove infrastrukture. Podjetje je svojo prisotnost utrdilo v devetih evropskih državah, kjer voznikom omogoča hitro polnjenje na strateških prometnih vozliščih. Mreža Fastned je zdaj vzpostavljena na Nizozemskem, v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Združenem kraljestvu, Švici, na Danskem, v Španiji in Italiji. Ta širitev odraža naraščajoče povpraševanje po polnilni infrastrukturi v Evropski uniji in sosednjih državah, saj se evropski vozni park vztrajno elektrificira. Družba s tem utrjuje svoj položaj enega ključnih akterjev na trgu hitrega polnjenja, kar prispeva k ciljem zelenega prehoda in mobilnosti brez emisij na celinski ravni.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Francoski proizvajalec kriptostrojnih denarnic Ledger je potrdil, da je prišlo do vdora v podatke njihovih strank prek zunanjega partnerja za e-trgovino Global-e. Incident se je zgodil po nepooblaščenem dostopu do sistemov v oblaku, ki jih Global-e uporablja za obdelavo plačil in naročil v Ledgerjevi spletni trgovini. Podjetje je stranke o vdoru obvestilo prek elektronske pošte, potem ko je na nepravilnosti prvi opozoril znani preiskovalec v verigi blokov ZachXBT. Po trenutno dostopnih informacijah so hekerji pridobili dostop do osebnih podatkov, kot so imena in kontaktni podatki strank. Podjetje Ledger je v uradnem sporočilu poudarilo, da njihova lastna infrastruktura, programska oprema in strojne naprave niso bile ogrožene. Izpostavili so, da zunanje podjetje Global-e nima dostopa do občutljivih podatkov, kot so semena za obnovo (recovery phrases), zasebni ključi ali kripto sredstva uporabnikov. Prav tako v vdor niso bili vključeni podatki o plačilnih karticah. Kljub temu dogodek znova odpira vprašanja o varnosti zunanjih izvajalcev, saj so stranke Ledgerja v preteklosti že bile tarče tovrstnih napadov, kar povečuje tveganje za usmerjene ribarjenje (phishing) napade.

Evropska komisija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi širjenja pornografskih globokih ponaredkov mladoletnih oseb, ki jih je ustvarilo orodje umetne inteligence Grok na družbenem omrežju X. Tiskovni predstavnik Komisije je poudaril, da so takšni posnetki nezakoniti, odvratni in v Evropski uniji nimajo mesta. Francosko pravosodje je v povezavi z omenjenimi vsebinami že sprožilo uradno preiskavo, saj so se ponaredki hitro razširili po spletni platformi v lasti Elona Muska. Evropska unija zadevo obravnava z največjo stopnjo resnosti, zlasti v luči Akta o digitalnih storitvah (DSA), ki platformam nalaga strogo odgovornost za odstranjevanje nezakonitih vsebin in preprečevanje sistemskih tveganj. Primer poudarja naraščajoče težave, s katerimi se organi pregona in zakonodajalci srečujejo pri nadzoru generativne umetne inteligence, ki omogoča hitro in preprosto ustvarjanje realističnih, a zlonamernih vsebin. Bruselj zdaj preučuje ukrepe, s katerimi bi platformo X prisilil k učinkovitejšemu moderiranju in zaščiti najranljivejših uporabnikov.

Francoska astronavtka Sophie Adenot je na tiskovni konferenci v Kölnu izrazila pripravljenost na svojo prihajajočo misijo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Astronavtka Evropske vesoljske agencije (ESA) je poudarila, da se s procesom priprav spopada z radovednostjo in mirom, hkrati pa je izpostavila željo po premikanju lastnih meja med bivanjem v orbiti. Njen odhod, ki je predviden za 15. februar, predstavlja pomemben mejnik za francoski vesoljski program, saj bo Adenotova postala druga Francozinja v vesolju. Med predstavitvijo v Nemčiji je Adenotova, ki prihaja iz regije Burgundija, pojasnila, da so priprave na misijo Epsilon intenzivne in zahtevajo popolno predanost. Na postaji bo izvajala številne znanstvene poskuse, ki bodo prispevali k evropskemu raziskovanju vesolja. Njena izjava o nestrpnem pričakovanju začetka misije odraža visoko stopnjo motivacije znotraj nove generacije evropskih astronavtov, ki se pripravljajo na dolgotrajno bivanje v breztežnostnem prostoru.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke, mlajše od 15 let, ki naj bi stopila v veljavo z naslednjim šolskim letom. Predsednik Emmanuel Macron je ta ukrep izpostavil kot eno izmed prednostnih nalog svoje administracije, namenjeno zaščiti mladoletnikov pred negativnimi vplivi spletnih platform. Zakonski predlog, ki bo v kratkem predložen v parlamentarno obravnavo, sledi zgledu Avstralije, ki je podobno omejitev sprejela v začetku decembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalno izpostavljenost mladostnikov v kritičnih letih razvoja. Francoski zakonodajalci se s tem vprašanjem spopadajo zaradi naraščajočih skrbi glede duševnega zdravja mladih in varnosti na spletu. Če bo zakon potrjen, bo Francija postala ena prvih evropskih držav s tako nizko starostno mejo za dostop do digitalnih omrežij, kar bi lahko služilo kot model za širšo evropsko regulacijo tega področja.

Francija načrtuje posodobitev svojega sistema radarjev za merjenje hitrosti z naložbo 46 milijonov evrov. Novi radarji naj bi bili »inteligentni« in sposobni zaznavati več prekrškov hkrati. Projekt predvideva posodobitev obstoječih naprav in nakup novih.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Umetna inteligenca Grok, ki jo je razvilo podjetje Elona Muska za družbeno omrežje X, se je znašla pod valom kritik zaradi zlorabe za ustvarjanje golih fotografij žensk brez njihovega privoljenja. Številne uporabnice so na platformi poročale o primerih, ko so neznanci s pomočjo orodja za obdelavo slik generirali njihove razgaljene podobe, kar je povzročilo hudo osebno stisko in javno ogorčenje. Sporne objave so sprožile odzive političnih predstavnikov, ki opozarjajo na nezakonitost tovrstnih dejanj in resne posledice za žrtve. Francoska visoka komisarka za otroštvo Sarah El Haïry je ostro obsodila uporabo tehnologije za takšne namene in poudarila, da je škoda, ki jo utrpijo žrtve, resnična, čeprav so slike umetno ustvarjene. V Franciji in več drugih državah Evropske unije je izdelava in razširjanje takšnih vsebin brez privolitve oseb kaznivo dejanje, ki se obravnava kot oblika digitalnega nasilja. Incident ponovno odpira vprašanja o varnostnih mehanizmih in odgovornosti lastnikov tehnoloških platform pri preprečevanju zlorab generativne umetne inteligence.

Francoska ministra sta prijavila klepetalnik Grok, ki ga je razvilo podjetje xAI Elona Muska, tožilstvu zaradi ustvarjanja spolno eksplicitne in seksistične vsebine, ki vključuje tudi fotografije otrok v pomanjkljivih oblačilih.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila ostre povračilne ukrepe proti petim ključnim osebnostim evropske digitalne politike, ki jih obtožuje omejevanja svobode govora. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je omenjenim posameznikom, med katerimi je tudi nekdanji evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, prepovedal vstop v Združene države Amerike. Ukrep predstavlja prvi primer neposrednega posredovanja ZDA proti uradnikom Evropske unije zaradi njihovih prizadevanj pri regulaciji digitalnih vsebin in moderiranju spletnih platform. Ameriška stran te poteze utemeljuje kot obrambo temeljnih ameriških vrednot pred tujo cenzuro, medtem ko so odzivi v Evropskem parlamentu kritični. Francoski evroposlanec Raphael Glucksmann je v odzivu na ameriške ukrepe poudaril, da Evropa zdaj predstavlja jedro prostega sveta. Poleg vprašanj cenzure ameriški uradniki opozarjajo tudi na izvoz evropskih politik okoljskega, družbenega in korporativnega upravljanja (ESG), ki po njihovem mnenju ogrožajo ameriška podjetja. Napetosti med Washingtonom in Brusljem glede regulacije tehnoloških gigantov se s tem vstopom v fazo diplomatskih sankcij znatno zaostrujejo.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Francoska vlada bo 8. januarja pregledala predlog zakona, ki ga bo obravnaval državni svet. Predlog zakona ne vključuje le prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let s septembrom 2026, temveč tudi razširitev prepovedi uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah.

Francoski tožilci, indijsko ministrstvo za informacijsko tehnologijo in malezijske oblasti so sprožili preiskave proti platformi X Elona Muska, potem ko je njen klepetalnik z umetno inteligenco Grok ustvarjal seksualizirane in neprimerne podobe mladoletnih oseb. Pariško tožilstvo je preiskavo uvedlo na podlagi ugotovitev, da je sistem na zahtevo uporabnikov generiral t. i. globoke ponaredke (deepfakes), ki so vključevali gole ali pomanjkljivo oblečene otroke in odrasle ženske. Ta postopek bo po napovedih okrepil že obstoječo preiskavo francoskih organov glede širjenja holokavstne zanikanja preko istega orodja. Indijsko ministrstvo je platformi X postavilo 72-urni rok za omejitev generiranja vsebin, ki so po njihovi zakonodaji opredeljene kot opscene, pornografske ali pedofilske. Ob neupoštevanju navodil podjetju grozi izguba pravne imunitete glede vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Podobne ukrepe je napovedala tudi Malezija, kjer tamkajšnja komisija za komunikacije in multimedijo (MCMC) preiskuje širjenje žaljivih in nezakonitih vsebin. Strokovnjaki za kibernetsko varnost ob tem poudarjajo, da bi morala pravna odgovornost poleg uporabnikov, ki vnašajo ukaze, bremeniti tudi razvijalce tehnologije, saj sistem nima zadostnih varovalk za preprečevanje zlorab dostojanstva žensk in otrok.

Nova poročila kažejo, da je Trumpova administracija prepovedala vstop v ZDA več evropskim "globalistom", ki so kritični do svobode govora. Med njimi je Imran Ahmed, vodja kampanje proti širjenju sovraštva in dezinformacij na spletu, ki je povezan z voditeljem laburistov Keirjem Starmerjem. Britanska vlada je izrazila zavezanost spoštovanju svobode govora.

Francoska poštna služba La Poste in njena finančna podružnica La Banque Postale sta bili v četrtek, 1. januarja 2025, tarča drugega obsežnega kibernetskega napada v manj kot desetih dneh. Napad tipa DDoS (onemogočanje storitev) je povzročil ohromitev spletnih strani in mobilnih aplikacij, kar je strankam onemogočilo sledenje paketom in potrjevanje spletnih plačil. Po navedbah skupine je šlo za napad nepredvidenih razsežnosti z več milijardami poskusov povezav na sekundo, katerih namen je bil preobremenitev strežnikov. Incident se je začel v noči na četrtek in trajal do poznega popoldneva, ko so strokovnjakom uspeli ponovno vzpostaviti delovanje storitev. Čeprav uradne potrditve o storilcih še ni, strokovnjaki sumijo prorusko hekersko skupino NoName057(16), ki je prevzela odgovornost že za prejšnji tovrstni napad med božičnimi prazniki. Kljub motnjam na spletu so dvigi gotovine na bankomatih potekali nemoteno, podjetje pa še naprej preiskuje morebitne dolgoročne posledice na svojo digitalno infrastrukturo.

Podjetje Mondial Relay je potrdilo, da so bili v kibernetskem napadu ukradeni osebni podatki strank, vključno z imeni, priimki, e-poštnimi in poštnimi naslovi ter telefonskimi številkami. Do napada je prišlo 23. decembra.

V Franciji pripravljajo zakonodajo, ki bi mlajšim od 15 let od jeseni prihodnje leto prepovedala dostop do družbenih omrežij brez izrecnega dovoljenja staršev. Predlog, ki ga je obravnaval francoski senat, je sprožil burne razprave med mladostniki, starši in tehnološkimi podjetji. Glavni namen nove ureditve je zaščita mladoletnikov pred škodljivimi vplivi spleta, vključno z odvisnostjo, spletnim nadlegovanjem in izpostavljenostjo neprimernim vsebinam. Zagovorniki zakona poudarjajo, da so družbena omrežja postala prostor, kjer se mladi spopadajo s številnimi tveganji, ki jih sami ne znajo ustrezno upravljati. Zakon predvideva, da bodo morala tehnološka podjetja vzpostaviti učinkovite sisteme za preverjanje starosti uporabnikov. V primeru kršitev bi podjetjem grozile visoke denarne kazni. Kritiki po drugi strani opozarjajo na težave pri tehnični izvedbi takšnega nadzora in na morebitne kršitve zasebnosti. Mnogi mladi so nad načrtovanimi omejitvami ogorčeni, saj menijo, da jim država omejuje pravico do informiranja in socializacije v digitalni dobi. Če bo zakon sprejet, bo Francija postala ena prvih evropskih držav s tako strogimi omejitvami na področju digitalne prisotnosti mladoletnikov.

Francoska vlada načrtuje uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike, ki so mlajši od 15 let. Po poročanju tiskovne agencije AFP in časnika Le Figaro namerava vlada ustrezen zakonski predlog v parlamentarni postopek vložiti v začetku leta 2026. Ukrep naj bi po načrtih kabineta stopil v veljavo z novim šolskim letom, ki se v Franciji začne 1. septembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalni vpliv na mladoletnike in zaščititi njihovo duševno zdravje. Čeprav podrobnosti o načinu izvajanja nadzora in morebitnih kaznih za ponudnike platform še niso povsem znane, bo o predlogu razpravljal francoski parlament, kjer se pričakuje podrobna analiza vpliva tehnologije na razvoj mladih. Francija se s tem korakom postavlja v ospredje evropskih držav, ki si prizadevajo za strožjo regulacijo digitalnega prostora za najranljivejše skupine prebivalstva.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Pobuda, ki jo podpira predsednik Emmanuel Macron, bo v parlamentarno razpravo vstopila januarja prihodnje leto, izvajanje ukrepov pa je predvideno z začetkom šolskega leta septembra 2025 oziroma najpozneje leta 2026. Predlog zakona vsebuje dva ključna člena, ki poleg omejevanja digitalnih platform vključujeta tudi prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah oziroma licejih. Francija s to potezo sledi zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno strogo zakonodajo na področju digitalne varnosti mlajših uporabnikov. Namen regulacije je zmanjšati negativne vplive spletnih platform na duševno zdravje mladostnikov in omejiti izpostavljenost neprimernim vsebinam. Po navedbah lokalnih medijev bo zakonodajni postopek vključeval strogo pravno preverjanje, preden bodo poslanci o predlogu dokončno odločali. Ukrep predstavlja enega najstrožjih posegov v digitalne navade mladih znotraj Evropske unije, kar bi lahko služilo kot model za prihodnje evropske regulacije.

Ameriška vlada je uvedla sankcije proti nemškim in drugim evropskim državljanom zaradi obtožb o cenzuri. Cilj naj bi bil ohraniti internet kot nepravno območje in prostor za lažne novice. Dogodek sproža upanje v močan odziv Evrope.

Francosko poštno podjetje La Poste je bilo 1. januarja 2026 ponovno tarča obsežnega kibernetskega napada, ki je ohromil njihove spletne storitve in strani. Incident se je zgodil le teden dni po prvem valu napadov med božičnimi prazniki, zaradi česar so bili številni servisi za stranke ponovno nedostopni. Čeprav preiskava zadnjega vdora še poteka, strokovnjaki opozarjajo na podobnosti s prejšnjim incidentom, ki je povzročil precejšnje motnje v delovanju poštnih storitev po celotni Franciji. Skupina La Poste se je s težavami pri dostopu do spletnih portalov in digitalnih storitev začela spopadati v četrtek zjutraj. Po navedbah podjetja so bili sistemi zaradi napada onemogočeni, kar je vplivalo na milijone uporabnikov, ki so želeli uporabiti poštne ali bančne storitve v okviru hčerinske družbe La Banque Postale. Gre za kritično infrastrukturo, zato so organi pregona in strokovnjaki za kibernetsko varnost nemudoma sprožili preiskavo, da bi ugotovili obseg morebitne kraje podatkov in preprečili nadaljnjo škodo. Napad sovpada z obdobjem povečanega števila napadov na evropske institucije, za katere so v preteklosti pogosto prevzele odgovornost proruske hekerske skupine. Čeprav za zadnji napad uradna potrditev povzročitelja še ni bila podana, prejšnja izkušnja iz božičnega tedna kaže na sistematično ciljanje francoske državne infrastrukture. Družba si trenutno prizadeva za ponovno vzpostavitev storitev, vendar opozarja na previdnost pri uporabi spletnih kanalov.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge zakonodaje, ki bo otrokom, mlajšim od 15 let, prepovedala uporabo družbenih omrežij. Po navedbah francoskih medijev predlog zakona predvideva tudi popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, ki naj bi stopila v veljavo z začetkom novega šolskega leta septembra 2026. Ukrep je del širše nacionalne strategije za zaščito duševnega zdravja mladostnikov in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih tehnologij na izobraževalni proces. Načrtovana reforma sledi razpravam o tveganjih, ki jih prinašajo digitalne platforme, vključno s spletnim nadlegovanjem in zasvojenostjo. Čeprav so podrobnosti o načinu preverjanja starosti še v fazi usklajevanja, vlada poudarja nujnost omejitve dostopa do vsebin, ki niso primerne za razvojno obdobje mladostnikov. S septembrom 2026 bi tako šole postale območja brez mobilnih naprav, kar naj bi izboljšalo koncentracijo dijakov in spodbudilo neposredno socialno interakcijo.

Ameriški State Department je uvedel vizumske sankcije proti nekdanjemu visokemu uradniku Evropske unije in zaposlenim v organizacijah, ki se borijo proti dezinformacijam, zaradi domnevne cenzure. Ta poteza zaostruje boj Trumpove administracije proti evropskim predpisom, ki vplivajo na digitalne platforme, desničarske politike in zaveznike Trumpa, vključno z Elonom Muskom.

Francoska vlada je pripravila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova zakonodaja, ki naj bi stopila v veljavo s šolskim letom 2026, je del širših prizadevanj za zaščito mladostnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Predlog zakona, ki ga je pridobila tiskovna agencija AFP, bo v kratkem predmet parlamentarne razprave in vključuje stroge omejitve glede dostopnosti digitalnih storitev za mladoletne osebe. Načrtovani ukrepi sledijo zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno restriktivno zakonodajo. Francoski predlog se osredotoča na preprečevanje dostopa do platform, ki bi lahko škodovale duševnemu zdravju in razvoju otrok. Čeprav podrobnosti o načinu preverjanja starosti še niso popolnoma jasne, vlada vztraja pri uveljavitvi digitalne omejitve, ki bi korenito spremenila spletne navade mladih v državi.

Francoska vlada je pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Macron je v svojem novoletnem nagovoru poudaril nujnost zaščite mladih pred negativnimi vplivi digitalnih platform, s čimer je ukrep postal ena izmed prednostnih nalog njegove administracije. Nova zakonodaja bi prepovedala večjim platformam ponujanje storitev tej starostni skupini, s čimer se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je kot prva država na svetu uvedla podobne omejitve. Namen predloga je zmanjšati izpostavljenost otrok škodljivim vsebinam in zasvojenosti. Predlog zakona bo v parlamentarno razpravo vstopil januarja, uveljavitev pa je predvidena s septembrom 2026, ko se začne novo šolsko leto.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Nova pravila naj bi začela veljati s šolskim letom 2026, predlog pa bo v kratkem obravnaval francoski parlament. Ukrep vključuje dve ključni določbi: prepoved dostopa do platform za osebe pod določeno starostno mejo ter prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, kjer se izobražujejo dijaki med 15. in 18. letom starosti. Mobilni telefoni so v francoskih osnovnih šolah že prepovedani. Predsednik Emmanuel Macron je javno podprl to reformo in izpostavil, da se oblikuje mednarodno soglasje o nujnosti zaščite mladoletnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Francija pri tem sledi zgledu Avstralije, ki je kot prva država napovedala podobne omejitve za mlajše od 16 let. Osnutek zakona bo najprej posredovan državnemu svetu v pravno presojo, nato pa se bo v začetku prihodnjega leta začela parlamentarna razprava. Cilj reforme je zmanjšati pretirano uporabo tehnologije in zaščititi duševno zdravje mladih.

Francoska vlada je predstavila načrt za uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Ukrep, ki ga močno podpira predsednik Emmanuel Macron, naj bi stopil v veljavo septembra 2026, ob začetku novega šolskega leta. Osnutek zakona, ki bo v začetku prihodnjega leta predložen v parlamentarno obravnavo, predvideva onemogočanje dostopa do priljubljenih platform, kot so Facebook, Snapchat in YouTube, za to starostno skupino. S to potezo se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je nedavno sprejela podobno zakonodajo kot prva država na svetu. Francoski zakonodajalci si prizadevajo za zaščito duševnega zdravja mladih in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih platform na razvoj mladoletnikov. Predlog zakona bo pred javno razpravo prestal še stroge pravne preglede, da bi zagotovili njegovo skladnost z evropsko zakonodajo o digitalnih storitvah. Gre za enega najstrožjih tovrstnih ukrepov v Evropski uniji, ki bi lahko služil kot vzgled drugim državam članicam.

Francija namerava po zgledu Avstralije prepovedati uporabo družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let, s pričetkom šolskega leta 2026. Predsednik Macron aktivno podpira zakonodajo, ki bo prva tovrstna v Evropi. Osnutek zakona bo predložen v pravno presojo.

Združene države Amerike so prepovedale vstop nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in še štirim osebam, ker naj bi pritiskali na ameriška tehnološka podjetja in jih silili v cenzuro na družbenih omrežjih. State Department je sporočil, da gre za ukrep proti poskusom prisiljevanja ameriških platform v cenzuro.

Načrti tehnoloških podjetij za širitev podatkovnih centrov, potrebnih za umetno inteligenco in računalništvo v oblaku, se srečujejo z vse večjim odporom lokalnih skupnosti. Prebivalci se upirajo zaradi morebitnih negativnih vplivov na okolje in kakovost življenja.

Francoska vlada je predstavila ambiciozen načrt za zaščito mladostnikov, ki vključuje prepoved dostopa do družbenih omrežij za osebe, mlajše od 15 let, ter popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah. Ukrepi naj bi stopili v veljavo 1. septembra 2026. Predlog zakona predvideva novo vlogo za regulatorni organ Arcom, ki bo bdel nad izvajanjem omejitev na spletu. Cilj vlade je omejiti digitalno odvisnost in izboljšati izobraževalno okolje, vendar so napovedi sprožile mešane odzive v javnosti. Sindikati ravnateljev in zaposlenih v izobraževanju izražajo močne dvome o praktični izvedljivosti teh ukrepov. Opozarjajo, da bi nadzor nad vsakim posameznim dijakom zahteval dodatne kadrovske vire, ki jih šole trenutno nimajo. Poleg organizacijskih težav se v javnosti odvija tudi razprava o smiselnosti in učinkovitosti tovrstnih prepovedi v digitalni dobi. Vlada kljub kritikam vztraja pri časovnem načrtu in poudarja nujnost regulacije digitalnega prostora za mladoletnike.

Na Nizozemskem so zabeležili najhladnejši prvi božični dan v zadnjih 31 letih. V De Biltu je bila najvišja temperatura -0,2 stopinje Celzija, kar je prvi uradni ledeni dan te zime.

Po kibernetskem napadu na La Poste je vsa aktivnost, vključno s sledenjem paketov, ponovno stekla normalno. Informacijo je potrdila direkcija za komuniciranje.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Francoska vlada je predstavila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova pravila, ki naj bi stopila v veljavo 1. septembra 2026, bodo spletnim platformam prepovedala ponujanje storitev tej starostni skupini. Nadzor nad izvajanjem zakonodaje bo po predlogu prvega člena zakona prevzel nacionalni urad za regulacijo avdiovizualnih in digitalnih komunikacij (Arcom), ki bo bdel nad ravnanjem tehnoloških velikanov. Poleg omejitev v digitalnem prostoru osnutek zakona v drugem členu predvideva tudi strožje omejitve uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah. Predsednik Emmanuel Macron je tovrstne ukrepe napovedal že pred časom, saj želi s tem omejiti negativne vplive tehnologije na razvoj mladostnikov še pred iztekom svojega mandata leta 2027. Francija se s tem pridružuje državam, kot je Avstralija, ki so že začele izvajati podobne blokade in brisanja računov mlajših uporabnikov. Parlamentarna razprava o novem zakonu je načrtovana za začetek leta 2026.

Pavel Durov je ponovil obtožbe proti francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, češ da z uvajanjem Digital Services Act (DSA) in Chat Control poskuša ustvariti 'digitalni gulag' v Evropski uniji. Durov trdi, da Macron s cenzuro želi utišati kritike, medtem ko Francija zagovarja, da novi zakoni ščitijo evropsko digitalno suverenost.

Samohranilke v Franciji se spopadajo s finančnimi izzivi med božičnimi prazniki, saj morajo usklajevati omejene prihodke z željo, da bi svojim otrokom pričarale praznično vzdušje.

Multinacionalna medijska korporacija Music Television (MTV) je z letom 2026 ukinila svoje specializirane glasbene kanale, ki so neprekinjeno predvajali glasbene vsebine v devetih državah. Ukrep je prizadel ključne evropske trge, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Irsko, Poljsko in Avstrijo, medtem ko so se od oddajanja poslovili tudi v Braziliji in Avstraliji. V Združenih državah Amerike mreža MTV medtem ohranja svoje redne televizijske prenose. Odločitev o ukinitvi kanalov, kot je MTV Music, odraža korenite spremembe v potrošnji medijskih vsebin, saj se občinstvo vse bolj preusmerja k digitalnim platformam na zahtevo. Poteza sledi širšemu trendu prestrukturiranja znotraj podjetja Paramount Global, ki se spopada s padajočo gledanostjo linearne televizije. Čeprav blagovna znamka ostaja prisotna na spletu, dokončna ukinitev teh kanalov zaznamuje konec obdobja klasične televizijske glasbene produkcije, ki je desetletja sooblikovala globalno pop kulturo.

Dmitrij Peskov je razkril, da je Vladimir Putin na srečanju s poslovnimi predstavniki dal vladi več nalog. Poleg tega je Putin pozval k iskanju pravične rešitve v sporu med tržnicami in bankami, kot je sporočil Aleksander Šohin.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Francoska nacionalna agencija za varnost zdravil (ANSM) je sredi razširjene epidemije gripe izdala uradno opozorilo, da homeopatska zdravila ne zagotavljajo zaščite pred okužbo ali težkimi oblikami bolezni. Agencija je poudarila, da na trgu ne obstaja homeopatsko cepivo in da tovrstni pripravki niso prejeli dovoljenja za preventivno delovanje proti gripi. Opozorilo prihaja v času, ko se Francija spopada z visokim številom okužb, zdravstvene oblasti pa želijo preprečiti širjenje napačnih informacij glede učinkovitosti alternativnih metod. Strokovnjaki opozarjajo, da zanašanje na homeopatijo namesto na preverjena cepiva povečuje tveganje za javno zdravje, zlasti pri ranljivih skupinah prebivalstva. ANSM je v svojem sporočilu jasno navedla, da pastile in drugi homeopatski izdelki niso znanstveno potrjena alternativa cepljenju, ki ostaja edini učinkovit način za zmanjšanje incidence in zapletov, povezanih z virusom influence. Institucija poziva državljane, naj se za nasvete o preventivi obrnejo na usposobljene zdravstvene delavce.

Kitajski proizvajalec BYD se uveljavlja kot odkritje leta 2025 na francoskem trgu. Njihova obsežna ponudba je raznolika, novosti pa ne manjka. Zadnja novost je hibridni SUV, ki je na voljo že za 29.900 evrov, kar je manj kot pri nekaterih mestnih avtomobilih. Test so izvedli v Franciji in ugotavljali njegovo vrednost na cesti.

V Montpellierju je v 88. letu starosti umrl Francis Hallé, eden najpomembnejših francoskih botanikov in dendrologov, ki je svoje življenje posvetil preučevanju ter zaščiti tropskih gozdov. Hallé, ki je umrl 31. decembra okoli 23. ure, je bil svetovno znan po svojem pionirskem delu na področju arhitekture dreves in neutrudnem prizadevanju za ohranitev primarnih gozdov. Kot so sporočili iz združenja, ki nosi njegovo ime, je bil znanstvenik izjemno priljubljen tudi pri širši javnosti, k čemur so pripomogli njegovi pedagoški talenti in prepoznavne ilustracije narave. Halléjeva zapuščina obsega številne odprave in znanstvena dela, s katerimi je opozarjal na nujnost ohranitve biotske raznovrstnosti. Bil je ustanovni član združenja za ponovno vzpostavitev primarnega gozda v zahodni Evropi, s čimer je želel naravi vrniti prostor, ki ga ne bi motil človeški vpliv. Njegova smrt predstavlja veliko izgubo za svetovno znanstveno skupnost in okoljevarstvena gibanja, saj je veljal za glasnika neslišanih ekosistemov, ki se spopadajo s hitrim krčenjem in uničevanjem zaradi človekovih dejavnosti.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu in ruandski predsednik Paul Kagame sta se v nedeljo sestala na zasebnem kosilu v Parizu, kjer sta razpravljala o aktualnih svetovnih vprašanjih in možnostih za napredek afriške celine. Srečanje v eni izmed pariških restavracij je bilo namenjeno predvsem usklajevanju stališč glede promocije afriških interesov v mednarodnem prostoru. Dogodek je pritegnil pozornost javnosti tudi zato, ker je bil to prvi javni nastop predsednika Tinubuja po njegovem odhodu iz Nigerije konec lanskega decembra. Voditelja sta se osredotočila na vprašanja, ki neposredno vplivajo na stabilnost in razvoj Afrike. Čeprav so podrobnosti pogovorov ostale zaprte za javnost, so iz nigerijskega predsedstva sporočili, da je šlo za konstruktiven dialog med voditeljema dveh ključnih afriških gospodarstev. Srečanje v francoski prestolnici potrjuje prizadevanja obeh držav za krepitev diplomatskih vezi in skupno nastopanje na svetovnem prizorišču, kar je ključnega pomena za uveljavljanje interesov držav v razvoju.