APDEJT.si

Kremelj je izjavil, da francoska bojna letala ne bodo spremenila situacije v Ukrajini. Kljub temu je Ukrajina sklenila desetletni dogovor s Francijo o dobavi 100 bojnih letal Rafale za okrepitev svoje obrambe. Kremelj hkrati upa na novo srečanje z Združenimi državami, kjer bi razpravljali o možni rešitvi za konec vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta podpisala memorandum o soglasju za nakup letal, sistemov zračne obrambe in dronov. Francija naj bi Ukrajini dobavila približno 100 lovskih letal Rafale v vrednosti več kot deset milijard evrov. Medtem se je Zelenski znašel v korupcijski aferi, vredni 100 milijonov dolarjev, v katero so vpleteni vladni uradniki, povezani z njim. Afera vključuje domnevno poneverbo državnega podjetja za jedrsko energijo Energoatom.

Dmitrij Medvedev, predsednik stranke Enotna Rusija in namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bo Rusija nadaljevala s posebno vojaško operacijo v Ukrajini, dokler ne bo dosegla vseh zastavljenih ciljev. To je dejal med srečanjem z aktivisti Mlade garde v Moskvi, kjer se je pogovarjal s prostovoljci, ki odhajajo na fronto.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Nova raziskava, ki jo je naročil Apollo Tyres, je pokazala, da večina (67 %) francoskih voznikov podcenjuje ali popolnoma ne upošteva zavorne poti, potrebne na hitrih cestah v mokrem vremenu.

Francoska služba Pajemploi, ki je namenjena pomočnikom pri varstvu otrok, je bila žrtev kraje podatkov. Po navedbah Urssaf, agencije za pobiranje socialnih prispevkov, je incident prizadel do 1,2 milijona posameznikov. Ukradeni so bili osebni podatki, kot so imena, priimki, datumi in kraji rojstva, poštni naslovi, številke socialnega zavarovanja, imena bank, številke Pajemploi in številke dovoljenj. Bančni podatki naj ne bi bili prizadeti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala dogovor, ki Ukrajini omogoča nakup do 100 francoskih bojnih letal Rafale in druge vojaške opreme, vključno s sistemi zračne obrambe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

Program Future Combat Air System (FCAS), največji evropski program oboroževanja, se sooča s težavami zaradi nesoglasij med družbama Airbus in Dassault Aviation, poroča Financial Times. To ogroža prihodnjo zračno obrambo Francije in Nemčije.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Hrvaška bo od Francije nabavila 18 topov 'cezar' v vrednosti 320 milijonov evrov. Nakup je del programa modernizacije hrvaške vojske, kot poročajo francoski mediji.

V francoski regiji Dordogne je dron dvakrat preletel območje tovarne, ki proizvaja pogonski smodnik za topniške granate, namenjene tudi francoski vojski. Oblasti so sprožile preiskavo o incidentu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala izjavo o nameri, ki predvideva nakup 100 francoskih bojnih letal Rafale F4. Zelenski je nakup označil za "zgodovinski" korak pri izgradnji ukrajinske vojske. Francija je doslej Ukrajini dobavila le omejeno število zastarelih letal Mirage. Dogovor, ki se razteza na deset let, je bil sklenjen v času korupcijske afere v Ukrajini in možnega padca Pokrovska.

Tajvanski tožilci so zasegli za več milijonov dolarjev premoženja, povezanega s "centri za prevare", ki so izkoriščali žrtve po vsem svetu. Pridržali so 25 oseb, ki naj bi bile povezane s temi centri.

Nekdanji francoski minister za notranje zadeve Bernard Cazeneuve se spominja serije terorističnih napadov v Franciji leta 2015. V pogovoru se spominja usodne noči 13. novembra, ki je spremenila njegovo življenje in pogled na politično udejstvovanje.

Denis Pušilin je sporočil, da ruske sile niso dovolile ukrajinskim silam, da bi se prebile in dosegle sever Krasnoarmejska. Dodal je, da ukrajinske sile poskušajo rešiti del svoje skupine v bližini Dimitrova. Ruske enote izvajajo čiščenje v osrednjem delu Krasnoarmejska, kjer so preprečile poskus prodora s severa.

Francosko protiteroristično tožilstvo razmišlja o uvedbi "akcij restriktivne pravičnosti" v primerih terorizma. To možnost podpira tudi Salah Abdeslam, edini preživeli član komandosov, ki so izvedli napade 13. novembra. Podobni ukrepi so bili v tujini že uporabljeni v primerih terorizma.

Ukrajinska vojska se spopada s pomanjkanjem vojakov in povečanim številom dezerterjev, kar povzroča težave pri zagotavljanju zadostne obrambe na celotni frontni liniji. Zaradi tega naj bi nekatere dele fronte varovali le droni. Ruske sile so medtem zavzele večji del Kupjanska, strateško pomembnega mesta v Harkovski oblasti.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se ne boji Donalda Trumpa, s katerim ima "normalen", "posloven" in "konstruktiven" odnos. Ob tem je opozoril, da bi Rusija lahko odprla novo fronto proti drugi evropski državi, kar je del širšega "hibridnega vojnega stanja Moskve proti Evropi". Zelenski je napovedal, da bodo ruski napadi v Evropi vse pogostejši, kot so vdori dronov, kibernetski napadi in organiziranje nezakonitih migracij na meji Belorusije z Evropsko unijo.

Salah Abdeslam, eden najbolj zloglasnih teroristov v Franciji, naj bi kljub strogi varnosti v svoji celici še vedno izvajal sumljive aktivnosti. Njegova radikalizirana prijateljica naj bi mu dostavila USB ključ.

Francija bo jutri obeležila deseto obletnico terorističnih napadov v Parizu, v katerih je bilo ubitih 132 ljudi, več kot 400 pa ranjenih. Spominske slovesnosti bodo potekale po vsej državi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo Rusija preučila možnost izvedbe novih jedrskih poskusov po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ruski minister za obrambo Andrej Bjelousov je izjavil, da bi se Rusija morala nemudoma začeti pripravljati na izvedbo jedrskih poskusov v polnem obsegu. Putin je dejal, da je treba Trumpove izjave o jedrskih poskusih jemati resno.

Pred desetimi leti so usklajeni teroristični napadi spremenili Pariz v prizorišče groze. Streljanje na terasah kavarn, eksplozije ob stadionu in pokol v koncertni dvorani Bataclan so zahtevali 132 življenj in na stotine ranjenih.

Deset let po napadih v Parizu se Islamska država (IS) ponovno vzpostavlja, a tokrat skoraj neopazno. Namesto centralno vodenega kalifata deluje IS kot senčno omrežje, ki se širi v nestabilnih regijah, predvsem v Afriki. Strokovnjaki poudarjajo, da IS ni izginila, temveč se je preoblikovala.

Rumun Horațiu Potra, nekdanji pripadnik francoske Legije tujcev, je bil po navedbah vpleten v poskus destabilizacije evropskih vlad. Potra, rojen leta 1970, je v zgodnjih devetdesetih sodeloval v uporniških gibanjih v Romuniji in naj bi bil povezan z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Njegova prva misija, ki je vključevala rušenje vlade v Romuniji, se je izjalovila.

Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.

Na otoku Oléron v Franciji je voznik v sredo zjutraj namenoma povozil več pešcev in kolesarja. V incidentu je bilo poškodovanih najmanj pet ljudi, od tega trije huje. Minister za notranje zadeve Laurent Nuñez se je na zahtevo premierja odpravil na kraj dogodka. Odprta je preiskava zaradi poskusa umora.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Načelnik generalštaba francoskih oboroženih sil, general Fabien Mandon, je izjavil, da se Francija pripravlja na morebitni spopad z Rusijo. Mandon je v intervjuju dejal, da ga je predsednik Emanuel Macron zaprosil za predloge, kako zagotoviti zaščito francoskega naroda in interesov. Mandon je tudi opozoril, da Rusija Evropo dojema kot šibko in se vojaško reorganizira.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Francija je zaključila posodobitev svojih jedrskih raket. Mornariški Rafale je uspešno izstrelil posodobljeno jedrsko raketo ASMPA-R med operacijo Diomède. Ta posodobitev, skupaj z novim balističnim izstrelkom M51.3, krepi francosko jedrsko odvračanje, ki vključuje tako podmornice kot letala Rafale zračnih sil in mornarice.

Nekdanja partnerica Salaha Abdeslama, Maëva B., je bila obtožena v dveh terorističnih preiskavah: zaradi predaje USB ključa Abdeslamu in zaradi načrtovanja džihadističnega napada. Zaradi podpore in priprave na teroristično dejanje so jo aretirali. Salah Abdeslam naj ne bi bil vpleten v načrtovanje napada.

Na otoku Île d'Oléron v Franciji je 35-letni moški z avtomobilom zapeljal v množico ljudi. Po poročilih naj bi med dejanjem vzklikal »Allahu Akbar«.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Od terorističnih napadov 13. novembra 2015 v Franciji teroristična grožnja ne pojenja. Oslabljena na območju Iraka in Sirije od leta 2019, je teroristična organizacija Islamska država (Daesh) vložila sredstva v družbena omrežja, da bi širila svojo propagando in spodbujala posameznike, ki so vse mlajši, da bi sejali smrt na Zahodu.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da se bo naslednji vojaški konflikt verjetno odvijal v vesolju. V zvezi s tem je napovedal dodatno naložbo v višini 4,2 milijarde evrov za razvoj vojaških zmogljivosti v vesolju.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

Neznan dron je bil dvakrat opažen nad tovarno smodnika Eurenco v francoskem Bergeracu. Tovarna proizvaja smodnik za topniške granate velikega kalibra, ki se dobavljajo tudi Ukrajini. Incident so potrdili zaposleni v podjetju.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge voditelja BJP Kapila Mishra v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni Delhi. Odredbo je razveljavilo na zahtevo Mohammada Ilyasa, prebivalca Yamuna Viharja, ki je trdil, da je videl Mishra blokirati cesto in uničevati vozove med izgredi v Kardampuriju. Ilyas je zahteval uvedbo preiskave in registracijo FIR (First Information Report) proti Mishri.

V Franciji so obtoženi za drzen rop v Louvru izjavili, da bi lahko bili organizatorji zločina člani tuje kriminalne združbe. Eden od obtoženih je dejal, da je naročnik ropa morda tujec. Preiskovalci so ugotovili, da storilci verjetno niso vedeli, da ropajo ravno Louvre. Eden od obtoženih je trdil, da je mislil, da je v muzeju poleg znamenite steklene piramide, drugi pa, da je vstopil v muzej, ki "se nahaja zraven piramide".

V Evropi prihaja do ponovnega nameščanja raket, kar se zdi impresivno, vendar malo od teh sistemov je bilo kdaj preizkušenih v resnični vojni. Od Pariza do Berlina države pospešeno uvajajo nove raketne sisteme.

Evropska komisija je uradno prepovedala izdajanje novih večkratnih schengenskih viz za ruske državljane. Kljub temu že izdane večkratne vize ostajajo veljavne. Vse vloge za pridobitev schengenske vize bodo podvržene strožjim postopkom preverjanja in visokemu nivoju nadzora. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi Evropska unija popolnoma prepovedala izdajanje schengenskih viz za ruske državljane, vendar se je izkazalo, da gre za lažno novico.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

V Sankt Peterburgu so aretirali ruskega državljana, ki je poskušal pretihotapiti tajne dokumente, povezane z ruskimi vojaškimi helikopterji in sistemi protizračne obrambe. Po poročanju časnika The Economic Times naj bi Pakistan poskušal iz Rusije izvoziti tehnologijo S-400.