Francosko sodišče je izreklo sodbe desetim osebam, ki so bile obtožene spletnega nadlegovanja prve dame Francije Brigitte Macron. Obtoženci so na svetovnem spletu širili žaljive in zlonamerne trditve o soprogi predsednika Emmanuela Macrona, vključno z neresničnimi navedbami o njeni identiteti. Sodišče je večini prisodilo pogojne zaporne kazni, s čimer je pritrdilo tožilstvu, da so dejanja presegla meje svobode izražanja in posegla v dostojanstvo posameznice. Proces je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti, saj je prva dama aktivno stopila v bran svojemu ugledu. Obramba je med postopkom poskušala izpodbijati težo obtožb, vendar je sodni senat presodil, da je šlo za usklajeno in zlonamerno kampanjo, ki je povzročila osebno stisko. Ta sodba velja za pomemben precedens v Franciji pri pregonu kibernetskega nadlegovanja in širjenja dezinformacij o javnih osebnostih.

Kazensko sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Skupino, ki jo sestavlja osem moških in dve ženski, je sodišče obsodilo zaradi razširjanja žaljivih, ponižujočih in zlonamernih komentarjev na družbenih omrežjih. Obtožbe so se nanašale predvsem na širjenje lažnih trditev o zasebnem življenju soproge francoskega predsednika, kar je povzročilo obsežno kampanjo sovražnega govora. Izrečene kazni se razlikujejo glede na stopnjo vpletenosti posameznikov. Blažje sankcije vključujejo obvezno udeležbo na tečajih o ozaveščanju glede nevarnosti spletnega nadlegovanja, medtem ko so najstrožje izrečene kazni dosegle osem mesecev pogojne zaporne kazni. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da so bili komentarji usmerjeni v osebno diskreditacijo in so presegli meje svobode izražanja, saj so neposredno spodbujali k sovražnosti in posegali v dostojanstvo posameznice.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega zlostavljanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obtoženci so bili del skupine, ki je prek spletnih omrežij širila žaljive vsebine in izvajala t. i. spletno ustrahovanje, usmerjeno proti prvi dami Francije. Sodišče je v razsodbi poudarilo, da je bilo njihovo ravnanje zlonamerno in da je prestopilo meje svobode izražanja. Obsodba poudarja vse večjo odločnost francoskih pravosodnih organov pri pregonu digitalnega nasilja in sovražnega govora na spletu. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti, saj so bili napadi na Macronovo pogosto povezani z različnimi teorijami zarot in osebnimi diskreditacijami, ki so se sistematično širile po družbenih omrežjih. Sodniki so s svojo odločitvijo postavili jasen zgled, da anonimnost na internetu ne odvezuje odgovornosti za povzročeno škodo posameznikom.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek izreklo obsodbe desetim osebam, ki so prek spleta širile neresnične trditve, da se francoska prva dama Brigitte Macron ni rodila kot ženska. Obtoženci so bili spoznani za krive spletnega nadlegovanja, saj so aktivno razširjali spekulacije o njeni transspolnosti. Sodišče je vsem desetim odredilo obvezno usposabljanje o spletnem nadlegovanju, hkrati pa jim je izreklo pogojne zaporne kazni. Najvišja izrečena pogojna kazen znaša osem mesecev zapora, čeprav je tožilstvo zahtevalo do leto dni pogojne zaporne kazni. Sodni postopek se je osredotočal na sistematično širjenje lažnih informacij in seksističnih komentarjev, ki so močno posegli v zasebnost in dostojanstvo prve dame. Sodba predstavlja jasen signal francoskega pravosodja proti organiziranemu spletnemu ustrahovanju in dezinformacijam. Proces je pritegnil precejšnjo mednarodno pozornost, saj poudarja težave, s katerimi se javne osebnosti spopadajo v digitalni dobi pri zaščiti svoje integritete pred neutemeljenimi napadi.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek izreklo sodbe desetim osebam, ki so prek spleta širile lažne trditve o spolu francoske prve dame Brigitte Macron. Obtoženci so bili spoznani za krive razširjanja spekulacij, da se soproga predsednika Emmanuela Macrona ni rodila kot ženska, kar je sprožilo obsežen val spletnega nadlegovanja. Sodišče je vsem desetim vpletenim prisodilo pogojne zaporne kazni, pri čemer najvišja znaša osem mesecev, ter jim odredilo obvezno usposabljanje o nevarnostih spletnega ustrahovanja. Čeprav je tožilstvo zahtevalo do enega leta pogojne zaporne kazni, je sodišče ocenilo, da so izrečeni ukrepi primerna sankcija za sodelovanje pri kampanji dezinformacij. Primer je v Franciji in širše v Evropi sprožil razpravo o zaščiti zasebnosti javnih osebnosti in odgovornosti uporabnikov družbenih omrežij pri preverjanju informacij.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja in izvajanja spletnega nasilja nad prvo damo Francije Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta sistematično širili lažne teorije zarote, v katerih so trdili, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona v resnici moški z imenom Jean-Michel Trogneux. Sodišče je v svoji razsodbi poudarilo, da so bili komentarji obsojencev denigrirajoči, žaljivi in zlonamerni, kar je resno poseglo v zasebnost in ugled prve dame. Obtoženci so bili obsojeni na kazni do osem mesecev zapora, sodni postopek pa je izpostavil naraščajočo problematiko dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih. Primer, ki je pritegnil mednarodno pozornost, se je osredotočal na neutemeljene in absurdne trditve o transspolnosti Brigitte Macron, ki so se prvič intenzivneje pojavile že pred leti. Francosko pravosodje je s to obsodbo poslalo jasno sporočilo o ničelni toleranci do spletnega nadlegovanja, ki cilja na javne osebnosti z namenom osebne diskreditacije in širjenja sovražnosti.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obsojenci so prek družbenih omrežij načrtno širili lažne informacije in zlonamerne komentarje, ki so se nanašali predvsem na teorije zarote o njenem spolu in spolni usmerjenosti. Poleg trditev o domnevni spremembi spola so se napadi osredotočali tudi na 24-letno starostno razliko med zakoncema Macron. Sodni proces, ki se je zaključil z obsodbo, je sledil daljšemu obdobju širjenja dezinformacij, v katerem so obtoženi trdili, da se je prva dama rodila kot moški. Sodišče je presodilo, da so takšna dejanja presegla meje svobode izražanja in povzročila neposredno škodo ugledu ter zasebnosti prve dame. Gre za pomembno sodno odločitev na področju boja proti spletnemu nasilju in širjenju lažnih novic v Franciji.

Pariško sodišče je spoznalo deset ljudi za krive spletnega nadlegovanja prve dame Francije, Brigitte Macron. Obsojeni so bili zaradi digitalnega nasilja, natančne kazni pa niso specificirane v poročilih.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek obsodilo osem moških in dve ženski, ki so bili vpleteni v obsežno kampanjo spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obtoženci so na družbenih omrežjih širili žaljive vsebine in lažne teorije zarote, po katerih naj bi se soproga francoskega predsednika rodila kot moški. Sodišče je takšno delovanje označilo za val sovraštva, ki je resno posegel v dostojanstvo in zasebnost oškodovanke. Izrečene kazni za deset obsojenih vključujejo do osem mesecev pogojne zaporne kazni, globe in obvezno udeležbo na izobraževanjih o spletni etiki. Nekaterim posameznikom je sodišče naložilo tudi prepoved uporabe družbenih omrežij. Sodba predstavlja zaključek sodnega postopka, ki se je začel lani oktobra, in potrjuje odločenost francoskih pravosodnih organov pri pregonu digitalnega nasilja ter širjenja dezinformacij, uperjenih proti javnim osebnostim.

Francosko sodišče je desetim osebam prisodilo zaporne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev zaradi spletnega nadlegovanja prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spletnih omrežij sistematično širili lažne trditve in teorije zarote, po katerih naj bi se soproga francoskega predsednika rodila kot moški. Poleg zapornih kazni so morali obsojeni oškodovanki solidarno izplačati tudi 10.000 evrov odškodnine za povzročeno moralno škodo. Razsodba predstavlja pomemben pravni precedens v boju proti dezinformacijam in ciljnemu spletnemu nasilju nad javnimi osebnostmi. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da so obsojenci s svojimi objavami prestopili mejo svobode izražanja in zavestno sodelovali pri diskreditaciji prve dame. Kampanja, ki se je oprla na neresnične biografske podatke, je povzročila znatno vznemirjenje javnosti in posegla v dostojanstvo žrtve. Današnja sodba sledi širšim prizadevanjem francoskih oblasti za regulacijo spletnega prostora in zaščito posameznikov pred organiziranim obrekovanjem, ki se pogosto uporablja kot politično orodje za spodkopavanje integritete državnih voditeljev in njihovih družinskih članov.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obsojenci so prek spleta širili zlonamerne in neresnične trditve, po katerih naj bi bila prva dama Francije transspolna oseba, ki se je domnevno rodila kot moški. Gre za del širše teorije zarote, ki se je v javnosti pojavila že ob prvi izvolitvi Emmanuela Macrona leta 2017. Sodba sledi dolgotrajnemu boju zakoncev Macron proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Obsojeni so bili vpleteni v širjenje bizarne teorije, ki je v zadnjih letih dobila mednarodne razsežnosti, vključno z vpletenostjo ameriških vplivnežev. Sodišče je s svojo odločitvijo potrdilo, da takšna dejanja predstavljajo kaznivo dejanje nadlegovanja, ki posega v dostojanstvo in zasebnost posameznika. Odločitev predstavlja pomemben pravni precedens v boju proti digitalnemu nasilju in dezinformacijam na najvišji politični ravni.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja in razširjanja lažnih informacij o soprogi francoskega predsednika Brigitte Macron. Obtoženi so prek spleta širili neutemeljeno teorijo zarote, po kateri naj bi se prva dama rodila kot moški. Skupini osmih moških in dveh žensk je sodišče naložilo kazni, ki vključujejo do osem mesecev pogojne zaporne kazni, ker so s svojimi objavami načrtno škodovali ugledu in zasebnosti predsednikove soproge. Sodba sledi dolgotrajnemu boju Brigitte Macron proti spletnim dezinformacijam, ki so se razširile predvsem v desničarskih in protivladnih krogih. Poleg obsodb zaradi nadlegovanja se prva dama v zadnjem obdobju sooča tudi s kritikami nekaterih feminističnih skupin, kar kaže na polarizirano javno podobo v Franciji. Primer izpostavlja odločnost francoskega pravosodja pri pregonu sistemskega spletnega nadlegovanja in širjenja sovražnih teorij zarote, ki ciljajo na javne osebnosti.

Pariško sodišče je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja prve dame Francije Brigitte Macron. Obtoženci, osem moških in dve ženski v starosti od 41 do 60 let, so bili vpleteni v širjenje lažnih informacij in zlonamernih komentarjev glede njenega spola in spolne usmerjenosti. Sodišče je izreklo kazni, ki segajo od obveznega izobraževanja o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja do osemmesečnih pogojnih zapornih kazni. Jedro spora so bile lažne trditve, da je Brigitte Macron transspolna oseba, ki se je rodila kot moški, kar je del širše teorije zarote, ki se je razširila na družbenih omrežjih. Poleg tega so nekateri obtoženci razliko v letih med njo in njenim soprogom, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, žaljivo enačili s pedofilijo. Med obsojenimi je tudi domnevna jasnovidka, ki je bila med prvimi pobudnicami širjenja teh neresnic. Sodišče je s to razsodbo jasno obsodilo uporabo spletnih platform za razpihovanje sovraštva in širjenje dezinformacij o zasebnem življenju javnih osebnosti.

Deset oseb je bilo obsojenih zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obsodbe vključujejo pogojne zaporne kazni do osem mesecev in do šest mesecev nepogojne zaporne kazni za tistega, ki se sojenja ni udeležil. Obtoženi so širili žaljive rume in laži o njeni spolni identiteti in starostni razliki z Emmanuelom Macronom.

Pariško sodišče je obsodilo deset ljudi zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, pri čemer so širili lažne trditve, da je bila rojena kot moški. Obsojenci so bili vpleteni v kampanjo blatenja proti prvi dami Francije.

Pariško sodišče je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek družbenih omrežij širili zlonamerne teorije zarote, da se je soproga predsednika Emmanuela Macrona rodila kot moški, ter podajali transfobične in seksistične komentarje. Poleg tega so namigovali na pedofilijo, kar se nanaša na starostno razliko med zakoncema Macron. Sodišče je večini izreklo pogojne zaporne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev, s čimer je pravno sankcioniralo orkestrirano kampanjo dezinformacij. Postopek je pokazal na resnost spletnega nasilja in širjenja lažnih trditev, ki posegajo v dostojanstvo posameznika. Izrečene kazni so jasen signal francoskega pravosodja proti širjenju škodljivih spletnih vsebin in teorij zarote, ki so se v zadnjih letih močno razširile.

Pariško sodišče je obsodilo deset oseb zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, vključno s širjenjem neresničnih trditev, da je transspolna ženska in da je rojena kot moški. Obsojenci, med katerimi je osem moških in dve ženski, so stari med 41 in 60 let. Prav tako so jo obtožili pedofilije zaradi 24 letne razlike v starosti med njo in njenim možem.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

Pariško sodišče je deset obtoženih spletnega nadlegovanja Brigitte Macron obsodilo na zaporne kazni, nekatere do šest mesecev zapora, druge pa do osem mesecev pogojno. Obtoženi so širili transfobne komentarje in lažne govorice o prvi dami.

Francosko sodišče je eno osebo obsodilo na zaporno kazen zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Sodnik Thierry Donard je lažne trditve o pedofiliji francoske prve dame označil za zlonamerne, poniževalne in žaljive.

Pariško sodišče je spoznalo deset ljudi za krive "zlonamernega" spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika. Obsojencem so bile izrečene različne kazni, od udeležbe na usposabljanjih o ozaveščanju o kibernetskem nasilju do osemmesečnih pogojnih zaporov. Širili so lažne trditve o njeni spolni identiteti.

Francoski pravni strokovnjak Jean-Baptiste Le Dall je v nedavni analizi cestnoprometnih predpisov opozoril na možnost sankcioniranja voznikov zaradi neprilagojene hitrosti, četudi ti vozijo pod splošno predpisano omejitvijo. Pojasnil je, da francoski kodeks o cestnem prometu ločuje med prekoračitvijo hitrosti in vožnjo s hitrostjo, ki ni prilagojena trenutnim okoliščinam na cesti. Policija ima namreč diskrecijsko pravico, da voznika kaznuje v primerih, ko razmere, kot so gosta megla, dež, poledica ali prisotnost šol v bližini, zahtevajo znatno upočasnitev vozila. Kršitev, ki se v pravni terminologiji imenuje "pomanjkljivo obvladovanje vozila", temelji na subjektivni oceni uradne osebe o varnosti vožnje v specifičnem trenutku. Odvetnik Le Dall poudarja, da so globe za tovrstne prekrške zakonsko utemeljene, saj mora voznik nenehno ohranjati nadzor nad vozilom in prilagajati hitrost stanju vozišča ter vidljivosti. Čeprav so takšne kazni redkejše od tistih, ki jih zabeležijo stacionarni radarji, ostajajo pomemben instrument za zagotavljanje varnosti v nepredvidljivih prometnih situacijah.

Pariško sodišče je v ponedeljek podalo razsodbo v procesu proti skupini oseb, ki so bile obtožene sistematičnega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Sodišče je obravnavalo primere žaljivk in razširjanja lažnih informacij, ki so se nanašale predvsem na njeno identiteto, spol in starostno razliko med njo in predsednikom Emmanuelom Macronom. Obtoženci so prek družbenih omrežij širili neutemeljene teorije zarote, vključno z navedbami o transspolnosti in pedofiliji, kar je močno poseglo v zasebnost predsedniškega para. Zakonca Macron sta se po dolgotrajnem obdobju soočanja s sovražnim govorom odločila za pravno ukrepanje tako v Franciji kot v Združenih državah Amerike. Sodišče je v postopku presojalo težo dejanj desetih obtožencev, med katerimi so bili tudi posamezniki z določenim javnim vplivom. Današnja odločitev predstavlja pomemben mejnik v boju proti digitalnemu nasilju in širjenju dezinformacij, ki ciljajo na javne osebnosti na podlagi osebnih okoliščin.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

Francosko sodišče je v ponedeljek obravnavalo primer klevetanja in razširjanja lažnih informacij, uperjenih proti soprogi francoskega predsednika Brigitte Macron. Središče sodnega postopka so neutemeljene in bizarne trditve spletnih vplivnežev, ki so širili teorije zarote, da se je prva dama rodila kot moški in je transspolna oseba. Takšne navedbe so povzročile precejšnjo osebno stisko družini Macron, saj so se s sovražnimi komentarji in vprašanji o identiteti svoje babice v šolskem okolju začeli srečevati celo njeni vnuki. Sodna obravnava predstavlja vrhunec dolgotrajnega boja proti spletnemu nadlegovanju, ki se je razširilo izven meja Francije in vključevalo tudi vplivne tuje osebnosti. Pravna ekipa Brigitte Macron je poudarila, da ne gre zgolj za vprašanje zasebnosti, temveč za sistemsko preganjanje dezinformacij, ki škodujejo ugledu javnih osebnosti in njihovih bližnjih. Odločitev sodišča bo služila kot pomemben precedens v boju proti digitalnemu nasilju in namernemu potvarjanju osebnih podatkov na družbenih omrežjih.

Kandidatka stranke LFI za županjo Pariza, Sophia Chikirou, bo maja stopila pred sodišče zaradi domnevne goljufije. Sojenje se nanaša na "poslovni spor" s spletnim mestom Le Média. Postopek bo vodilo kazensko sodišče v Parizu.

V Franciji je prevoz alkohola v avtomobilu reguliran. Ne glede na to, ali se vračate s počitnic ali potujete po Franciji, lahko prevažate alkohol, vendar so določene količinske omejitve. Odvetnik Jean-Baptiste Le Dall, strokovnjak za prometno pravo, pojasnjuje, koliko litrov alkohola je dovoljeno prevažati in ali je mogoče kombinirati različne vrste alkoholnih pijač.

Švicarska policija je sporočila, da so med žrtvami novoletnega požara v baru v Crans-Montani tudi najstniki, nekateri stari le 14 ali 15 let. Oblasti nadaljujejo z identifikacijo preostalih žrtev, skupno jih je umrlo 40.

Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Trumpom na Floridi, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu. Zelenski je dejal, da se lahko veliko odloči še pred novim letom, saj naj bi bil dogovor o 20-točkovnem mirovnem okviru in varnostnih jamstvih blizu zaključka. Pri tem je Trump gostil tudi druge svetovne voditelje na srečanju na posestvu Mar-a-Lago, kjer so razpravljali o krhkih mirovnih sporazumih.

Ameriški predsednik Donald Trump je začetek leta 2026 zaznamoval z ostrimi napadi na javnomnenjske raziskave, ki so pokazale upad njegove priljubljenosti na 36 odstotkov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social trdil, da so ankete prirejene in da njegova dejanska podpora znaša 64 odstotkov, obenem pa je Združene države Amerike opisal kot »najbolj vročo« državo z močnim gospodarstvom in vojsko. Njegovo prvo leto drugega mandata so zaznamovali številni spori, vključno z vetom na dvostranski zakon o zagotavljanju pitne vode v Koloradu, kar je guverner Kalifornije Gavin Newsom označil za sramotno dejanje. Administracija se obenem sooča z resnimi pravnimi pritiski glede razkritja dokumentov o pokojnem Jeffreyju Epsteinu. Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi poskuša pregledati več kot pet milijonov strani gradiva, medtem ko žrtve in politiki opozarjajo na zamujanje zakonsko določenih rokov. Posebni tožilec Jack Smith je v svojem pričanju pred kongresom zagovarjal preiskave proti Trumpu, medtem ko kritiki opozarjajo na predsednikovo domnevno upadanje kognitivnih sposobnosti in težave z budnostjo na uradnih dogodkih. Napetosti so se razširile tudi na področje kulture in zabave, saj je Trump javno napadel igralca Georgea Clooneyja po njegovi odločitvi za selitev v Francijo.

Pariško tožilstvo je sprožilo preiskavo zoper britansko spletno stran "Little sex dolls", ki jo obtožujejo prodaje seksualnih lutk z videzom otrok. Preiskava je bila odprta po prijavi visoke komisarke za otroke, Sarah El Haïry, in opozorilih združenja Mouv'Enfants. Ta primer je že peta preiskava, ki jo je pariško tožilstvo odprlo proti spletnim platformam zaradi suma pedopornografije. Preiskave potekajo tudi proti platformam Shein, AliExpress, Temu in Wish.

Mednarodna policijska organizacija Interpol je v nedavni usklajeni akciji uspešno izsledila in pridržala 85 oseb, ki so bile na seznamu prednostnih tiralic zaradi vpletenosti v najhujše oblike organiziranega kriminala. Med aretiranimi so domnevni morilci, vodje mamilarskih kartelov in storilci obsežnih finančnih prevar, vključno z iskanko, povezano s kripto-goljufijami. Operacija je bila usmerjena proti posameznikom, ki so se dolga leta uspešno izogibali roki pravice in delovali prek državnih meja, s čimer so ogrožali mednarodno varnost. Policijski uspeh predstavlja pomemben udarec za mednarodne kriminalne združbe, saj so bili med prijetimi ključni akterji v njihovih strukturah. Interpol je poudaril, da so aretacije rezultat dolgotrajnega sodelovanja med različnimi nacionalnimi varnostnimi organi, ki so si izmenjevali obveščevalne podatke in koordinirali gibanje operativcev na terenu. Ta primer ponovno potrjuje nujnost čezmejnega sodelovanja pri naslavljanju sodobnih varnostnih izzivov, ki jih prinašata globalizacija kriminala in uporaba novih tehnologij za prikrivanje sledi.

Francosko sodišče je anesteziologa Frédérica Péchierja obsodilo na dosmrtno ječo zaradi 30 primerov zastrupitev, od katerih je bilo 12 smrtonosnih. Sodišče ga je označilo za »serijskega morilca« in poudarilo njegovo »razdeljeno osebnost« ter »slabo počutje«.

Umetna inteligenca Grok, ki jo je razvilo podjetje Elona Muska za družbeno omrežje X, se je znašla pod valom kritik zaradi zlorabe za ustvarjanje golih fotografij žensk brez njihovega privoljenja. Številne uporabnice so na platformi poročale o primerih, ko so neznanci s pomočjo orodja za obdelavo slik generirali njihove razgaljene podobe, kar je povzročilo hudo osebno stisko in javno ogorčenje. Sporne objave so sprožile odzive političnih predstavnikov, ki opozarjajo na nezakonitost tovrstnih dejanj in resne posledice za žrtve. Francoska visoka komisarka za otroštvo Sarah El Haïry je ostro obsodila uporabo tehnologije za takšne namene in poudarila, da je škoda, ki jo utrpijo žrtve, resnična, čeprav so slike umetno ustvarjene. V Franciji in več drugih državah Evropske unije je izdelava in razširjanje takšnih vsebin brez privolitve oseb kaznivo dejanje, ki se obravnava kot oblika digitalnega nasilja. Incident ponovno odpira vprašanja o varnostnih mehanizmih in odgovornosti lastnikov tehnoloških platform pri preprečevanju zlorab generativne umetne inteligence.

Francoska ministra sta prijavila klepetalnik Grok, ki ga je razvilo podjetje xAI Elona Muska, tožilstvu zaradi ustvarjanja spolno eksplicitne in seksistične vsebine, ki vključuje tudi fotografije otrok v pomanjkljivih oblačilih.

Francoska policija je v sodelovanju z ukrajinskimi organi pregona med hišno preiskavo vile nekdanjega ukrajinskega generalnega tožilca Svjatoslava Piskuna v Nici odkrila milijon evrov in 3 kg zlata. Poleg tega so našli še 90.000 evrov, 3 kg zlata in 18 luksuznih ur, katerih skupna vrednost presega milijon evrov. Piskun ni predložil dokumentov o izvoru najdenega denarja, nakupu zlata in uvozu ur v Francijo. Francoska policija je sprožila kazensko preiskavo zaradi suma pranja denarja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, in odloča o vložitvi obtožnice proti nekdanjemu generalnemu tožilcu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se ob začetku leta 2026 sooča z naraščajočimi pritiski zaradi neizpolnjevanja zakonskega roka za objavo vseh dokumentov, povezanih s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da mora pregledati še več kot 5,2 milijona strani gradiva, zaradi česar so mobilizirali okoli 400 pravnikov. Preživela žrtev Danielle Bensky je javno kritizirala Trumpa in njegovo administracijo zaradi »površnega« ravnanja z dokumenti in neupoštevanja zakonskih rokov, kar po njenem mnenju škoduje žrtvam, ki iščejo pravico. Hkrati so se pojavile nove skrbi glede zdravstvenega stanja 79-letnega predsednika. Poročilo v Wall Street Journalu razkriva, da Trump med javnimi dogodki v Beli hiši večkrat zadrema, kar je njegove svetovalce prisililo v skrajševanje sestankov in prilagajanje urnikov. Trump se je na navedbe odzval burno in zatrdil, da je v »popolnem zdravju« ter da je ponovno z odliko opravil kognitivni test. Politično napetost povečujejo tudi spori z znanimi osebnostmi, predvsem z igralcem Georgom Clooneyjem, ki je po pridobitvi francoskega državljanstva postal tarča predsednikovih napadov na družbenih omrežjih. V ozadju teh dogodkov analitiki opozarjajo na upadajočo priljubljenost predsednika v ključnih zveznih državah in morebitne težave republikancev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Francosko sodno leto 2025 so zaznamovala odmevna sojenja, povezana s politično-finančnimi aferami in islamskim terorizmom. Med njimi izstopajo sojenja Gérard Depardieuju in Cédricu Jubillarju, obtoženemu umora svoje žene Delphine.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je od vlade Združenega kraljestva zahtevalo uradna pojasnila glede odločitve iz leta 2019, s katero je država Shamimi Begum odvzela britansko državljanstvo. Begum je London zapustila leta 2015 kot 15-letna deklica, da bi se pridružila teroristični skupini Islamska država v Siriji. Sodniki v Strasbourgu so vprašanja osredotočili na vprašanje, ali je bila Begum žrtev trgovine z ljudmi in kako se njena obravnava sklada z mednarodnimi obveznostmi države do takšnih žrtev. Odvetniki Begumove vztrajajo, da bi jo moralo Združeno kraljestvo obravnavati kot mladoletno žrtev novačenja, ne pa ji preprečiti vrnitve v domovino. Intervencija evropskega sodišča je sprožila ostre odzive v britanski politiki, predvsem med člani konservativne stranke in stranke Reform UK, ki sodišču očitajo vmešavanje v suverene odločitve države glede nacionalne varnosti. Sodišče zdaj preučuje, ali je London s svojo potezo kršil konvencijo o človekovih pravicah, zlasti v kontekstu dolžnosti zaščite ranljivih oseb pred izkoriščanjem s strani terorističnih mrež. Postopek bi lahko pomenil precedens za druge podobne primere evropskih državljanov, ki so ostali ujeti v taboriščih na severu Sirije.

Donald Trump je branil svoje zdravje in energijo ter razkril, da je opravil CT pregled in ne MRI. Priznal je, da jemlje manjši odmerek zdravila po nasvetu zdravnikov. Izjavil je, da mu je telovadba »dolgočasna« in napovedal novo poročilo o svojem kognitivnem zdravju od zdravnikov Bele hiše. Te izjave so vznemirile strokovnjaka, ki se je spraševal o strahovih zdravnikov pred demenco.

V Lyonu je bil v četrtek, 1. januarja 2026, 20-letni voznik uradno obtožen povzročitve prometne nesreče s smrtnim izidom, ki se je zgodila v ponedeljek zvečer na cesti M7. Preiskava je potrdila, da je osumljenec vozil pod vplivom dušikovega oksida, znanega kot »smejalni plin«, in z očitno neprilagojeno hitrostjo. Voznik je s svojim vozilom od zadaj trčil v avtomobil, v katerem je umrla 48-letna ženska, trije sopotniki pa so bili poškodovani. V nesreči sta bila poškodovana tudi dva potnika v vozilu povzročitelja. Tožilstvo je zoper mladeniča vložilo obtožnico zaradi cestnega uboja, ki ga otežuje zavestno ogrožanje tujih življenj, sodišče pa je zanj odredilo pripor. Policisti so v vozilu povzročitelja našli jeklenke dušikovega oksida, kar dodatno potrjuje zlorabo te substance. Tragični dogodek je ponovno sprožil razpravo o strožji regulaciji uporabe dušikovega oksida, o kateri je že sredi decembra razpravljala francoska vlada. Podobni primeri zlorab te substance v prometu so bili zabeleženi tudi v preteklosti, kar kaže na naraščajoč trend nevarne uporabe plina med mladimi vozniki.

V Franciji bodo hude prekrške s prekoračitvijo hitrosti obravnavali kot kaznivo dejanje in jih strožje kaznovali. Prej so bili to prekrški petega razreda, najvišji razred prekrškov, razen v primeru ponovitve. Sedanja sankcija se ne zdi več primerna.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v decembrskih ustnih zagovorih nakazalo pripravljenost na uveljavitev teorije o enotni izvršni oblasti, kar bi predsedniku Donaldu Trumpu omogočilo večji nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Primer Trump proti Slaughter bi lahko odpravil zakonske zaščite, ki predsedniku preprečujejo poljubno odpuščanje članov neodvisnih komisij in odborov. To bi pomenilo korenit zasuk v ustavnem ravnovesju, ki je bilo vzpostavljeno po aferi Watergate za preprečevanje političnega vmešavanja v izvršne organe. Istočasno se Trumpova administracija spopada z naraščajočimi vprašanji o predsednikovem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti. Po poročilu časnika Wall Street Journal o njegovih znakih staranja in domnevnem dremanju na sestankih je Trump na omrežju Truth Social zatrdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napake opravil kognitivni test. Analitiki in kritiki opozarjajo na protislovja v uradnih pojasnilih glede njegovih zdravniških pregledov, vključno z zmedo o tem, ali je opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT), ter na opazne modrice na njegovih rokah. Politične napetosti se stopnjujejo tudi znotraj republikanskih vrst, kjer Steve Bannon predsedniku očita prevzemanje zunanjepolitičnih strategij Hillary Clinton glede Irana. Medtem ko se Trump zapleta v javne spore z osebnostmi, kot je George Clooney, se republikanci pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, kjer bi lahko ekonomske težave in upadanje podpore ogrozili njihovo prevlado v kongresu. Analitiki ocenjujejo, da bo leto 2026 ključno za zapuščino Trumpovega drugega mandata, saj se sooča z obtožbami o rušenju demokratičnih norm in korupciji pri financiranju kampanj.

V Franciji poslanec v poročilu vladi predlaga boljšo ureditev poklica izvajalcev energetskih pregledov nepremičnin z ustanovitvijo "kvazi-reda". Ta struktura naj bi vzpostavila sistem odvračilnih sankcij v primeru goljufij pri energetskih pregledih (DPE), s ciljem zagotavljanja verodostojnosti sistema.

Nova poročila kažejo, da je Trumpova administracija prepovedala vstop v ZDA več evropskim "globalistom", ki so kritični do svobode govora. Med njimi je Imran Ahmed, vodja kampanje proti širjenju sovraštva in dezinformacij na spletu, ki je povezan z voditeljem laburistov Keirjem Starmerjem. Britanska vlada je izrazila zavezanost spoštovanju svobode govora.

Leta 2025 so Združeni arabski emirati Franciji izročili sedemnajst preprodajalcev mamil, je sporočil kabinet ministra za pravosodje Géralda Darmanina.

Državni svet je ustavil odlok vlade, ki je predvideval prepoved prodaje nikotinskih vrečk, kroglic in gumijev od aprila 2026. Odlok je bil sprejet septembra 2025 zaradi porasta primerov zastrupitve med mladimi, saj ti izdelki, ki so derivati tobaka, ciljajo predvsem na mlajšo populacijo.

Funkcionarji CBA (Centralno protikorupcijsko agencijo) so aretirali poljskega veleposlanika v Franciji, Jana R., zaradi afere Collegium Humanum. Poleg njega so aretirali tudi bankirja Pawła P. in nekdanjega poslanca stranke PiS, Maksa K. Aretacija se je zgodila na varšavskem letališču Okęcie. Preiskava in zaslišanja drugih oseb so v teku.

Poljskega veleposlanika v Franciji, Jana Emericka Rosyszewskega, so aretirali ob prihodu na letališče Frederica Chopina zaradi suma vpletenosti v primer trgovine s ponarejenimi diplomami. Rosyszewskega, ki je bil veleposlanik v Parizu od leta 2022, so razrešili s položaja zaradi preiskave o "neprimernem vplivanju" v zvezi z institucijo, ki je izdajala ponarejene diplome.

Vožnja avtomobila pozimi s preveč oblačili, kot so puhovke in rokavice, lahko negativno vpliva na varnost. Kljub temu ne pomeni nujno kršitve zakona. Odvetnik za avtomobilsko pravo Jean-Baptiste Le Dall pojasnjuje, da vožnja z neprimerno opremo lahko povzroči varnostne težave, vendar ni nujno, da je kazniva.