Tajvan leta 2025 tarča rekordnega števila kitajskih kibernetskih napadov

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so med kitajskimi vojaškimi vajami zaznali 17 kitajskih vojaških ladij, 8 plovil državne uprave in 77 letal, od katerih jih je 35 prečkalo sredinsko črto Tajvanske ožine in vstopilo v severno, osrednjo in jugozahodno območje zračnega prostora. Inštitut Chung-Shan za znanost in tehnologijo je začasno odpovedal načrtovane raketne preizkuse na bazi Jiu Peng v Pingtungu, kar naj bi bila posledica kitajskih vojaških vaj "Pravična misija".

Tajvanska mesta so 1. januarja 2026 obeležila vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave, ki so jih zaznamovali pozivi k miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Župani večjih mest, vključno z mestoma Kaohsiung, Taoyuan in Taichung, so v svojih nagovorih izpostavili pomen nacionalne varnosti v luči povečanih napetosti s Kitajsko. Župan Kaohsiunga, Chen Chi-mai, je v svojem zadnjem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kitajske vojaške vaje, ki po njegovih besedah enostransko spodkopavajo mir v vzhodni Aziji in predstavljajo neposredno grožnjo tajvanski varnosti. Na slovesnostih po vsem otoku se je zbralo na tisoče državljanov, ki so s svojo udeležbo izkazali domoljubje in odpor do zunanjih pritiskov. Županja Taichunga, Lu Shiow-yen, je poudarila, da brez miru in varnosti ni mogoč gospodarski razvoj ali blaginja prebivalstva. Dogodki so potekali v času, ko se Tajvan sooča z zahtevnimi geopolitičnimi razmerami in pritiski Pekinga, lokalni voditelji pa so izkoristili priložnost za krepitev narodne zavesti in pozive k notranji enotnosti pred prihajajočimi izzivi v letu 2026.

Tajvansko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. maja, sporočilo, da je v zadnjih 24 urah v neposredni bližini otoka zaznalo pet ladij kitajske mornarice in eno uradno vladno plovilo. Poleg pomorskih aktivnosti so približno 101 navtično miljo jugozahodno od mesta Taichung opazili tudi kitajski visokogorski balon. Gre za nadaljevanje niza vojaških provokacij, ki v zadnjih mesecih stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Obrambne sile so v odgovor na gibanje kitajskih plovil in zračnih objektov aktivirale svoje nadzorne sisteme. Uporabili so namenska izvidniška letala, mornariške ladje in obalne raketne sisteme, s katerimi so natančno spremljali potek dogodkov in zagotavljali pripravljenost na morebitno poslabšanje situacije. Kitajska vojska tovrstne aktivnosti pogosto uporablja kot orodje pritiska na tajvanske oblasti, kar sproža zaskrbljenost v celotni regiji. Najnovejši incidenti se uvrščajo v širši okvir kitajskega vojaškega udejstvovanja, ki vključuje tudi redne prelete vojaških letal in uporabo balonov za zbiranje informacij ali psihološko delovanje. Kljub pozivom mednarodne skupnosti k zadržanosti Peking nadaljuje s strategijo »sive cone«, s katero želi preizkušati tajvanske obrambne zmogljivosti in odzivni čas brez neposrednega oboroženega spopada.