Kitajski borzni trgi so leto 2025 zaključili z izjemnimi rezultati, pri čemer je indeks Shanghai Composite (SSE) v primerjavi s prejšnjim letom zrasel za 18,41 odstotka in dosegel 3968,84 točke. Gre za najvišjo letno rast od leta 2019, v oktobru pa je indeks prvič po desetih letih celo presegel psihološko mejo 4000 točk. Še bolj izrazit uspeh je zabeležil indeks ChiNext, ki meri vrednost tehnoloških podjetij, saj se je njegova vrednost v letošnjem letu povzpela za skoraj 50 odstotkov, kar predstavlja najboljšo letno donosnost po letu 2015.
V Hongkongu je indeks Hang Seng kljub rahlemu padcu na zadnji trgovalni dan leta končal pri 25.630 točkah, kar pomeni letno rast za 5570 točk. To je za tamkajšnji trg najboljši letni rezultat v zadnjih osmih letih. Skupna tržna kapitalizacija borz v Šanghaju in Shenzhenu je presegla 109 bilijonov juanov, kar je nov zgodovinski mejnik. Analitiki ocenjujejo, da so h rasti prispevali predvsem tehnološki sektor ter pričakovanja o nadaljnjem nižanju obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Fed, kar povečuje likvidnost na svetovnih trgih. Kljub splošnemu optimizmu so nekateri sektorji, kot so telekomunikacije in avtomobilska industrija, ob koncu leta kazali znake šibkosti, medtem ko podjetja, kot je BYD, ohranjajo stabilno vrednost delnic.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje na kitajskih borznih trgih ima pomemben vpliv na globalne dobavne verige in stabilnost mednarodnih finančnih trgov, kjer so prisotni tudi slovenski investicijski skladi. Rast kitajskega tehnološkega sektorja neposredno vpliva na evropsko in s tem slovensko industrijo, predvsem na področju avtomobilizma in elektronike.
Slovenija kot izvoznica v Nemčijo in druge velike EU trge pozorno spremlja kitajsko gospodarsko aktivnost, saj močna Kitajska pomeni večje povpraševanje po industrijskih komponentah, hkrati pa predstavlja konkurenčni pritisk na področju električnih vozil, kjer slovenska podjetja delujejo kot podizvajalci.
