Tajvanska opozicija zavrnila očitke ameriškega raziskovalnega inštituta o širjenju kitajske propagande

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je po obsežnih kitajskih vojaških manevrih v okolici Tajvana uradno pozvalo Peking k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska. Ameriška diplomacija je kitajske dejavnosti označila za vir nepotrebnih napetosti ter poudarila nujnost konstruktivnega dialoga namesto stopnjevanja groženj. Odziv Washingtona sledi novoletnemu nagovoru kitajskega predsednika Xi Jinpinga, v katerem je ta ponovno omenil možnost združitve s Tajvanom. Kitajska stran je ameriške kritike ostro zavrnila, medtem ko se je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump na dogajanje odzval zadržano. Peking vztraja, da so vojaške aktivnosti v okolici otoka notranja zadeva Kitajske in odgovor na domnevne provokacije separatističnih sil v Tajpeju. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Washington opozarja na destabilizacijski vpliv simulacij blokade otoka, ki so jih kitajske sile izvajale v dneh pred ameriškim pozivom.

Kitajski državni svet za tajvanske zadeve je označil vojaške vaje okoli Tajvana kot upravičen ukrep za zaščito suverenosti. Tajvanski Svet za celinske zadeve je odgovoril, da to ne spreminja dejstva, da Republika Kitajska obstaja že 115 let. Svet za celinske zadeve je tudi komentiral spremembe zakona, ki ureja odhod poslancev na Kitajsko, rekoč, da so te spremembe odgovor na kitajska prizadevanja za infiltracijo. Zheng Liwen iz Kuomintanga se je udeležila slovesnosti ob dvigu zastave pred predsedniško palačo in izjavila, da je stranka zvesta Republiki Kitajski. Zheng Liwen je obtožil predsednika Lai Qingdeja, da provocira Kitajsko in izkorišča strah pred vojno za pridobivanje volilne podpore.

Tajvanski premier Džuo Rongtai je ostro kritiziral tajvanski parlament, ker ta ni sprejel resolucije o obsodbi kitajskih vojaških vaj v bližini otoka. Džuo je poudaril, da so kitajske vojaške aktivnosti neposredno ogrozile varnost mednarodnih plovnih in zračnih poti na enem najgosteje naseljenih pomorskih območij na svetu, kjer letno pluje več kot 100.000 ladij. Po njegovem mnenju bi morala Tajvan in njegova zakonodajna veja oblasti v interesu nacionalne varnosti in zaščite svobode plovbe podati enotno in močno protestno noto proti Peking. Kritika premierja sledi glasovanju v parlamentu, kjer je opozicija, ki jo vodi stranka Kuomintang (KMT) ob podpori stranke TPP, potrdila predlog obsodbe samega premierja Džua in generalnega sekretarja sveta za nacionalno varnost Vu Džaosieja. Džuo je izjavil, da spoštuje odločitev parlamenta glede kritike njegovega dela, vendar meni, da je nerazumljivo in nesprejemljivo, da poslanci hkrati molčijo ob kitajskih vojaških grožnjah, ki ogrožajo suverenost in varnost države. Dogajanje odraža globok politični razkol v državi, kjer opozicija stopnjuje pritisk na vlado predsednika Laja, medtem ko Peking stopnjuje vojaški pritisk na otok.