Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro zavrnilo poročanje ameriškega časnika New York Times, ki je trdil, da se država nahaja v stanju preživetja. Po uradnih navedbah Teherana gre za dezinformacije, namenjene destabilizaciji iranske diplomacije. Namestnik tiskovnega predstavnika ministrstva je prav tako demantiral navedbe o domnevnem posebnem srečanju zunanjega ministra Abbasa Araghchija z vodilnimi predstavniki medijskih hiš, kjer naj bi razpravljali o teh vprašanjih.
Kronologija dogodkov
22. sep. 2025 :Diplomatska ofenziva in jedrska vprašanja v New Yorku.Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je na zasedanju Generalne skupščine ZN poudaril, da Teheran ne bo popustil pod pritiski glede jedrske diplomacije, ki se je znašla na težki točki. Hkrati je Iran krepil vezi z Armenijo in Rusijo, kar kaže na strateško preusmeritev h regionalnim zavezništvom ob hkratnem vztrajanju pri jedrskem programu.
23. jul. 2025 :Pogoji za pogajanja in grožnje s sankcijami.Iran je poudaril, da so posredna pogajanja z ZDA možna le ob popolni odpravi sankcij, medtem ko je Washington pod vodstvom Donalda Trumpa grozil z novimi napadi. V tem obdobju je Teheran omogočil obisk tehnične ekipe IAEA, vendar je odločno zavrnil opustitev pravice do obogatitve urana kljub vojaškim pritiskom.
Kljub zanikanju navedb o krizi se bodo v prihodnjem tednu sestali člani iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko. Na delovnem srečanju z zunanjim ministrom Araghchijem bodo pregledali najnovejše regionalne in mednarodne dogodke, ki vplivajo na položaj Islamske republike. Sestanek je del rednih dejavnosti, vendar prihaja v času povečanih pritiskov glede iranskega jedrskega programa in odnosov z Zahodom.
Iran vztraja pri stališču, da zahodni mediji vodijo načrtno kampanjo dezinformacij. To sovpada z zgodovinskimi napetostmi, ko je Teheran pogojeval vsakršna pogajanja z ZDA z odpravo gospodarskih sankcij in priznanjem jedrskih pravic, kar ostaja osrednja točka iranske zunanje politike tudi v letu 2025.
Izjave
"Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je zavrnilo poročilo ameriških medijev, ki trdi, da je zunanji minister Abbas Araghchi govoril o tem, da je država v načinu preživetja."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Iranu vpliva na stabilnost na Bližnjem vzhodu, kar posredno vpliva na cene energentov na evropskih trgih. Slovenija kot članica EU spremlja diplomatska prizadevanja za ohranitev jedrskega sporazuma in stabilizacijo regije, vendar ti specifični demantiji nimajo neposrednega vpliva na slovensko notranjo politiko.
Iranski državni mediji so opozorili na nevarnost »nacionalne katastrofe«, saj več iranskih provinc grozi popolna izsušitev vodnih zbiralnikov. Kriza z vodo se v Iranu stopnjuje.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nagovoru v Teheranu ostro kritiziral Združene države Amerike in Izrael, pri čemer je poudaril, da se narod, ki je odločen, enoten in sledi skupnemu vodstvu, ne bo nikoli podredil njunim pritiskom. Pezeškian je zahodne sile obtožil dvoličnosti, saj naj bi te izvajale poboje in hkrati pridigale o človekovih pravicah. Po njegovih besedah zahodne velesile poskušajo zatreti vsako državo, ki se ne podredi njihovi volji.
Predsednik je v svojem govoru izpostavil pomen verske in nacionalne enotnosti, ki temelji na skupni knjigi in imamu. Prepričan je, da takšne notranje moči ni mogoče zlomiti z zunanjimi pritiski ali sankcijami. Njegove izjave prihajajo v času zaostrenih regionalnih napetosti, kjer Iran vztraja pri svoji drži odpora proti tistemu, kar opisuje kot imperialistično delovanje Washingtona in vojaško agresijo Izraela na Bližnjem vzhodu.
Iran je sprejel strožje kazni za vohunjenje za Združene države Amerike in Izrael, kriminaliziral pa je tudi nedovoljen dostop do interneta in nepooblaščene proteste v času vojne. Hkrati je študija izraelskega združenja Internet Association ugotovila, da je bila večina dezinformacij, ki so krožile po spletnih platformah med junijsko vojno med Izraelom in Iranom, v korist iranske naracije.
Iransko veleposlaništvo je zatrdilo, da so obtožbe o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico v Mehiki medijska izmišljotina, katere cilj je škodovati odnosom med Iranom in Mehiko. Mehiška vlada je zanikala, da bi prišlo do poskusa atentata, kljub obtožbam ZDA in Izraela. Ameriška obveščevalna služba je pred tem trdila, da so iranski operativci iskali cilje v Latinski Ameriki, kjer ima Teheran zavezništvo z Nicolásom Madurom.
Iranski svetovalni organ je potrdil zakon, ki uvaja strožje kazni za vohunjenje in sodelovanje z Izraelom in drugimi državami, ki jih Iran šteje za sovražne. Zakon je bil pregledan in potrjen, da ni v nasprotju z islamskim pravom in ustavo Irana.
Iransko veleposlaništvo v Mehiki je zavrnilo poročilo ameriških medijev o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico, Einat Kranz-Neiger, in ga označilo za laž, namenjeno škodovanju odnosom med državama. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval Varnostni svet k ukrepanju, potem ko je ameriški predsednik priznal vodenje nedavnih izraelskih vojaških napadov na Iran.
Dogajanje v Iranu vpliva na stabilnost na Bližnjem vzhodu, kar posredno vpliva na cene energentov na evropskih trgih. Slovenija kot članica EU spremlja diplomatska prizadevanja za ohranitev jedrskega sporazuma in stabilizacijo regije, vendar ti specifični demantiji nimajo neposrednega vpliva na slovensko notranjo politiko.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.