Evropska unija zavrnila ruske obtožbe o napadu z droni na Putinovo rezidenco

Ukrajinske oblasti so odločno zavrnile navedbe Moskve o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha je poudaril, da gre za popolno izmišljotino in taktično potezo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti stopnjevanje lastnih vojaških operacij. Podobno je ocenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki v obtožbah vidi poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Kljub vztrajnim trditvam Moskve neodvisni viri in zahodni zavezniki, vključno s Parizom, poudarjajo, da za domnevni napad ni nobenih dokazov. V regiji, ki leži približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve, niso dokumentirali nobenih napadov. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija incident lahko izkoristila kot izgovor za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v diplomatskih procesih, ki jih poskušajo oživiti ZDA in evropske države. Medtem ko se diplomatska napetost stopnjuje, Rusija nadaljuje z vojaškimi pritiski, vključno z namestitvijo raket v Belorusiji.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek, 29. decembra, uradno obtožil ukrajinske oblasti, da so s pomočjo več kot 90 brezpilotnih letalnikov dolgega dosega izvedle napad na uradno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po besedah Lavrova gre za prehod Kijeva k politiki "državnega terorizma", na kar se bo Moskva odločno odzvala. Čeprav Rusija po njegovih navedbah ne namerava povsem opustiti mirovnih pogajanj, bo zaradi incidenta temeljito revidirala svoje stališče v prihodnjih diplomatskih procesih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o vpletenosti Kijeva v napad na rezidenco že zavrnil. Kljub temu so ruski uradniki poudarili, da so tovrstne akcije neposredna grožnja varnosti države in bodo vplivale na nadaljnji potek vojaške ofenzive. Napad se je zgodil v času, ko so se v ozadju odvijali poskusi oživljanja mirovnih procesov, vključno s prejšnjimi tajnimi pogovori v Abu Dabiju, vendar najnovejša zaostritev znova oddaljuje možnost prekinitve ognja. Incident je povzročil tudi motnje v zračnem prometu, kar postaja vse pogostejši pojav ob stopnjevanju napadov z droni globoko na ruskem ozemlju.

Moskva je v ponedeljek, 29. decembra 2025, obtožila Kijev, da je s 91 droni izvedel napad na predsedniško rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki leži v regiji Novgorod približno 400 kilometrov od ruske prestolnice. Po poročanju ruskih virov je bila tarča napada ena izmed Putinovih najljubših in najbolj varovanih nepremičnin, ki se razteza na 250 hektarjih ob jezeru. Kljub trditvam Moskve je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu označil za neresnične, vendar pa takšni dogodki dodatno zapletajo že tako negotova diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Nepremičnina, ki jo je leta 2021 razkrila protikorupcijska fundacija pokojnega Alekseja Navalnega, vključuje luksuzne objekte, kot sta cerkev in termalni kompleks, hkrati pa je močno utrjena z vojaško infrastrukturo. Poročila navajajo, da so na posestvu nameščeni protiletalski sistemi in vsaj dvanajst raketnih stolpov, ki so namenjeni varovanju predsednika in njegove družine. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani v preteklosti že poročali o povečanem številu napadov z droni na energetsko in strateško infrastrukturo globoko znotraj meja obeh držav.