Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Tajvan je v letu 2025 zabeležil dramatičen porast kibernetskih vdorov, ki so po navedbah tajvanske nacionalne varnostne agencije (NSB) izvirali predvsem s kitajske celine. Po uradnih podatkih je otok dnevno v povprečju beležil približno 2,63 milijona napadov, kar na letni ravni predstavlja več kot 960 milijonov incidentov. V primerjavi s prejšnjim letom se je intenzivnost teh dejanj povečala za šest odstotkov. NSB v svojem poročilu neposredno odgovornost pripisuje kitajski t. i. kibernetski vojski, ki sistematično cilja na tajvansko kritično infrastrukturo, vladne ustanove in tehnološki sektor. Povečanje števila napadov kaže na stopnjevanje digitalnega pritiska Pekinga na otok, ki ga Kitajska še vedno obravnava kot del svojega ozemlja. Tajvanske oblasti opozarjajo, da so ti vdori del širše strategije hibridnega vojskovanja, katere namen je destabilizacija družbe in preizkušanje obrambnih zmogljivosti otoka.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji z imenom 'Absolute Resolve' zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Operacija, ki se je začela v petek pozno zvečer, je vključevala več kot 150 zrakoplovov, vključno z bombniki in lovci, ki so poleteli iz 20 vojaških baz po vsem zahodnem polobli. Po navedbah generala Daniela Caina, načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, sta Maduro in Floresova trenutno v pridržanju na ladji ameriške mornarice, ki pluje proti New Yorku. Napad so podprle obveščevalne dejavnosti agencije CIA, ki je v venezuelsko vlado infiltrirala obveščevalce. Ti so mesece spremljali Madurove premike, navade in varnostne protokole. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je Maduro poskušal pobegniti, vendar mu je zmanjkalo časa, hkrati pa je dodal, da bi operacija lahko bila za odstavljenega voditelja tudi usodna. Siloviti nočni letalski napadi so pred samim zajetjem pretresli prestolnico Caracas in njeno okolico.

Ameriški režiser dokumentarnih filmov Reginald Tremblay, ki se je pred šestimi leti preselil na polotok Krim, je napovedal, da bo predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina zaprosil za rusko državljanstvo. Tremblay od marca 2020 živi v Jalti, leta 2025 pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje. Režiser je svojo odločitev utemeljil z željo po trajnem bivanju v državi, kjer je po lastnih navedbah našel resnico o statusu Krima in se aktivno vključil v lokalno družbo. Tremblay se na Krimu posveča snemanju dokumentarnih filmov o življenju na polotoku in izvaja prostovoljsko delo v centru »Vmešte« v Jalti, ki pomaga mladim s posebnimi potrebami. Poleg tega je ustanovitelj in koordinator organizacije »Prijatelji Krima v ZDA«. Njegov primer sledi širšemu trendu selitev nekaterih državljanov zahodnih držav v Rusijo, kar rusko zunanje ministrstvo interpretira kot iskanje varnega zavetja pred vrednotami »neprijaznih držav«.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Nekdanji vodja nemške obveščevalne službe (BND) August Hanning je na sodišču neuspešno izpodbijal utemeljenost preiskav svojih pisarniških in zasebnih prostorov. Preiskovalci so hišne preiskave opravili preteklo leto v povezavi z razvpito ugrabitvijo otrok dedinje imperija Steakhouse Christine Block. Hanning je vložil uradno pritožbo zoper postopke organov pregona, vendar so jo pristojni organi zavrnili kot neutemeljeno. Preiskava se osredotoča na Hanningovo domnevno vpletenost ali vedenje o okoliščinah ugrabitve, ki je močno odmevala v nemški javnosti. Organi pregona so s preiskavami iskali dokazno gradivo, ki bi pojasnilo vlogo nekdanjega visokega uradnika v zasebnem sporu glede skrbništva, ki se je sprevrgel v kaznivo dejanje. Odločitev sodišča pomeni, da so bili zbrani dokazi pridobljeni zakonito in bodo lahko uporabljeni v nadaljnjem kazenskem postopku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v prihodnje osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Istočasno so ruske oblasti v zasedeni regiji Herson sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na vas Horli naraslo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne tarče odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo okupacijskim silam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti vojne, bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po začetku preiskave protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na vprašanja varnosti, krepitev obrambnih sil in mirovna pogajanja, ki jih vodi urad predsednika. Istočasno se državi zapletata v oster verbalni spor glede smrtonosnega napada v zasedeni vasi Horli v regiji Herson. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi sta bila tudi dva otroka. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil in sporočil, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško infrastrukturo in energetske objekte okupatorja. Generalštab ukrajinske vojske je objavil seznam zadetih ciljev, na katerem pa vasi Horli ni bilo.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav in drugih zaveznikov, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, medtem ko ZDA vodijo diplomatsko pobudo za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, na tem ključnem mestu zamenjuje predhodnika, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Zelenski je poudaril, da se mora država v trenutni fazi osredotočiti predvsem na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci v Kijevu, kjer razpravljajo o mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike in o finančnem paketu za obnovo države v vrednosti 800 milijard dolarjev. Medtem ko se diplomatski pritiski stopnjujejo, so razmere na bojišču napete; po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela največ ukrajinskega ozemlja od začetka invazije. Hkrati so se pojavile nove medsebojne obtožbe o napadih na civilne cilje, vključno z domnevnim napadom na vas v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo 27 ljudi.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnji vrh voditeljev.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spleta širili lažne in žaljive trditve o njeni spolni identiteti, vključno z navedbami, da se je rodila kot moški in je transspolna oseba. Sodišče je v obrazložitvi izpostavilo, da so bili komentarji obsojenih posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, kar je močno poseglo v zasebnost in dostojanstvo soproge francoskega predsednika. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je preostalih osem prejelo pogojne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev. Poleg kazni je sodišče vsem desetim odredilo obvezno udeležbo na izobraževanju o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja. Primer poudarja vse večja prizadevanja pravosodnih organov za pregon sovražnega govora in dezinformacij na družbenih omrežjih, ki ciljajo na javne osebnosti.

Tožilstvo v Tajpeju je vložilo obtožnico proti 28-letnemu moškemu s priimkom Chen, ki je 30. decembra lani povzročil preplah na glavni železniški postaji v prestolnici. Obtoženec je v podzemnih prostorih, kjer se stikajo linije tajvanskih železnic in podzemne železnice, namerno širil lažne informacije o iztirjenju vlaka in prekinitvi prometa v obeh smereh. Poleg širjenja dezinformacij je Chen sprožil gumbe za pomoč potnikom in alarm za odvajanje dima, kar je povzročilo dodatno zmedo med potniki. Incident se je zgodil v obdobju povečane varnostne občutljivosti, le kratek čas po poročilih o domnevnih napadih na javnih prevoznih sredstvih. Moški se je vedel agresivno, poskušal je fizično napasti mimoidoče in nasilno vstopiti skozi prodajne avtomate za vozovnice, pri čemer je vpil, da želi priti do postaje Zhongshan. Zaradi neposredne nevarnosti in ogrožanja javne varnosti so ga organi pregona obravnavali s prednostjo, tožilstvo pa je sedaj uradno potrdilo obtožbe o ustrahovanju javnosti in povzročanju splošne nevarnosti.

Guverner okrožja Robat Karim v provinci Teheran je uradno demantiral poročila o domnevni eksploziji, ki naj bi odjeknila na tem območju. Po navedbah lokalnih oblasti so se v javnosti in na družbenih omrežjih razširile nepreverjene informacije o bombnem napadu ali večji eksploziji, vendar so uradniki po preverjanju stanja na terenu te navedbe označili za neresnične. Državni tožilec okrožja Robat Karim je ob tem napovedal ostre pravne ukrepe proti vsem, ki širijo lažne novice in s tem povzročajo vznemirjenje med prebivalstvom. Poudaril je, da bo pravosodje odločno ukrepalo proti tistim, ki ogrožajo psihološko varnost javnosti. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so poročila o morebitnih incidentih na iranskem ozemlju pogosta, vendar v tem konkretnem primeru niso našli dokazov o kakršnem koli napadu ali nesreči.

Družbena omrežja so po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, ki so jo v bliskoviti operaciji v Caracasu izvedle ameriške sile, preplavili globoki ponaredki in reciklirani vizualni posnetki. Zavajajoče vsebine, ki vključujejo tako s pomočjo umetne inteligence ustvarjene slike kot tudi stare posnetke preteklih dogodkov, so zbrale več milijonov ogledov. Strokovnjaki opozarjajo, da ta pojav poudarja novo digitalno realnost, v kateri hiperrealistične dezinformacije tekmujejo z avtentičnimi poročili s terena in jih pogosto celo zasenčijo. Manipulirane objave so se začele širiti neposredno po tem, ko je v javnost prišla novica o ameriškem vdoru v Madurovo rezidenco. Namen teh objav je predvsem ustvarjanje zmede in manipulacija javnega mnenja v času visoke politične negotovosti. Čeprav so številni uporabniki opozarjali na nedoslednosti v posnetkih, se dezinformacije zaradi algoritmičnega deljenja širijo hitreje kot uradna demantija ali preverjena dejstva. Dogodek predstavlja velik izziv za tehnološka podjetja in uredništva novic, ki si prizadevajo omejiti širjenje lažnih novic v realnem času. Situacija v Venezueli po aretaciji ostaja napeta, informacijski kaos pa dodatno otežuje razumevanje dejanskega stanja v državi in odziva tamkajšnjih varnostnih sil. Analitiki poudarjajo, da gre za enega najobsežnejših primerov uporabe umetne inteligence za širjenje dezinformacij ob večjem mednarodnem incidentu.

Delegacija desetih članov Evropskega parlamenta je pod vodstvom predsednika skupine prijateljstva s Tajvanom, Michaela Gahlerja, prispela na večdnevni obisk v Tajpej. Obisk, ki poteka med 4. in 9. januarjem, predstavlja prvo tovrstno misijo evropskih poslancev v letu 2026. Glavni namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področjih boja proti dezinformacijam, kibernetskim napadom ter krepitve vsesplošne obrambne odpornosti družbe. Evropski poslanci se bodo med bivanjem srečali s tajvanskim predsednikom Lai Ching-tejem in obiskali različne vladne resorje. Poleg uradnih srečanj v prestolnici načrtujejo tudi obisk otoka Kinmen, ki leži v neposredni bližini kitajske obale in predstavlja strateško točko v tajvanskih obrambnih prizadevanjih. Tajvansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo obisk služil kot platforma za izmenjavo strokovnih mnenj o hibridnih grožnjah, ki so se v zadnjem obdobju znatno povečale zaradi stopnjevanja napetosti s Kitajsko.

Finska je kot odgovor na naraščajočo grožnjo dezinformacij in lažnih novic uvedla programe medijske pismenosti že za otroke v predšolskem obdobju. Strategija, ki se izvaja v Helsinkih in po celotni državi, vključuje otroke od tretjega leta starosti dalje, s čimer želijo oblasti zgraditi dolgoročno odpornost družbe proti manipulacijam v digitalnem okolju. Izobraževalni sistem se osredotoča na kritično presojo informacij, prepoznavanje prirejenih fotografij in razumevanje delovanja algoritmov na družbenih omrežjih. Finski model velja za enega najuspešnejših v Evropi, saj država redno zaseda prvo mesto na lestvici medijske pismenosti med evropskimi narodi. Program ni omejen le na tehnološke vidike, temveč spodbuja kritično razmišljanje skozi igro in prilagojene vsebine, kar otrokom pomaga razlikovati med dejstvi in fikcijo že v zgodnjem otroštvu. S tem korakom Finska krepi svojo demokratično ureditev in zmanjšuje vpliv tujih dezinformacijskih kampanj, ki bi lahko destabilizirale družbeno kohezijo.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 22. marca. Odločitev predsednice države sproža uradni volilni postopek v Sloveniji, ki je članica zveze NATO in Evropske unije. Pričakovati je, da bo volilna tekma za 90 sedežev v državnem zboru tesna, saj se politični akterji že pripravljajo na kampanjo. Predsednica Pirc Musarjeva je ob podpisu odloka poudarila pomen poštenega volilnega procesa. Izpostavila je, da bo posebno pozornost namenila morebitnim dezinformacijam in poskusom manipulacij, ki bi lahko prihajali tudi iz tujine. Redne volitve bodo pokazale razmerje moči v slovenskem političnem prostoru, kjer bodo volivci odločali o novi sestavi zakonodajne oblasti za naslednje štiri letno obdobje.

Indijske oblasti so v mestu Pathankot v zvezni državi Pandžab pridržale 15-letnega dečka, ki naj bi pakistanskim obveščevalnim službam posredoval zaupne podatke o občutljivih vojaških lokacijah. Po navedbah policije je mladoletnik, sicer prebivalec okrožja Samba v zvezni državi Džamu in Kašmir, prek družbenih omrežij sodeloval z operativci pakistanske obveščevalne službe ISI in predstavniki pakistanske vojske. Preiskovalci so na njegovem mobilnem telefonu odkrili klepete in zapise klicev, ki potrjujejo pošiljanje fotografij in informacij o strateško pomembnih objektih v zadnjem letu dni. Načelnik policije v Pathankotu Daljinder Singh Dhillon je pojasnil, da je bil deček tarča radikalizacije na spletu, pri čemer so tuji akterji izkoristili njegovo čustveno ranljivost. Mladoletnik je namreč verjel, da je bil njegov oče pred letom dni umorjen, čeprav policijska preiskava tega ni potrdila. Ta sum je močno vplival na njegovo duševno stanje, kar so pakistanske agencije izkoristile za vzpostavitev stika. Zaradi incidenta so indijske oblasti izdale opozorilo na ravni celotne zvezne države glede podobnih poskusov novačenja otrok za namene vohunjenja.

V zveznem zaporu v Marylandu je v 84. letu starosti umrl Aldrich Ames, nekdanji visoki uslužbenec ameriške obveščevalne službe Cia, ki je postal eden najbolj škodljivih dvojnih agentov v zgodovini Združenih držav Amerike. Ames je skoraj desetletje deloval kot krt za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo, dokler ga niso leta 1994 dokončno razkrinkali. Njegovo izdajstvo velja za enega najhujših vdorov v ameriški obveščevalni sistem, saj je Moskvi prodal strogo varovane skrivnosti in identitete številnih operativcev na terenu. Zaradi informacij, ki jih je Ames predal sovjetskim oblastem v zameno za približno 2,5 milijona dolarjev, so v nekdanji Sovjetski zvezi aretirali in usmrtili več agentov, ki so delali za Zahod. Ames je svojo dejavnost priznal in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Njegova smrt, ki jo je potrdil urad za zapore, končuje poglavje o enem najvplivnejših primerov vohunjenja iz obdobja hladne vojne, ki je povzročilo nepopravljivo škodo obveščevalnim dejavnostim Združenih držav Amerike.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Turška obveščevalna služba MİT in policijske enote so v Carigradu izvedle usklajeno operacijo proti pripadnikom organizacije FETÖ, ki jo turške oblasti označujejo za teroristično. Med akcijo so v tako imenovanih varnih hišah (gaybubet evi) prijeli štiri osumljence, ki so se tam skrivali s ponarejenimi osebnimi dokumenti. Preiskovalci so ugotovili, da so aretirane osebe uporabljale šifrirano komunikacijsko aplikacijo ByLock, ki je po navedbah turških organov ključno orodje za interno komuniciranje znotraj omenjene mreže. Operacija predstavlja nadaljevanje sistematičnih prizadevanj turških varnostnih organov za razbitje celic organizacije, ki jo Ankara obtožuje poskusa državnega udara leta 2016. Aretirani osumljenci so trenutno v policijskem pridržanju, kjer potekajo nadaljnji postopki in zaslišanja. Turške oblasti so ob tem ponovno poudarile svojo odločenost pri pregonu vseh struktur, povezanih s Fethullahom Gülenom, tako v javnem sektorju kot v zasebnih skrivališčih.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je poročala, da so kitajski hekerji okrepili kibernetske napade na tajvansko kritično infrastrukturo, pri čemer je število dnevnih poskusov doseglo 2,63 milijona. Poročilo ugotavlja povezavo med temi kibernetskimi napadi in vojaškimi patruljami Ljudske osvobodilne vojske (PLA) okoli Tajvana, pri čemer so vrhunec kibernetske aktivnosti zabeležili okoli 20. maja 2025. NSB nadaljuje s krepitvijo kibernetske obrambe in sodelovanjem z varnostnimi agencijami.

V Parizu je potekalo srečanje "Koalicije voljnih", kjer so razpravljali o rešitvah za vojno v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Indijska uprava za izvršbo (ED) je v četrtek izvedla racijo v uradih podjetja Indian Political Action Committee (I-PAC) in na domu njegovega ustanovitelja Prateeka Jaina v Kalkuti. Po poročanju agencije so preiskave del širšega postopka, pri čemer so poudarili, da njihovo delovanje ni politično motivirano. Dogajanje je sprožilo buren odziv lokalnih oblasti, saj se je na prizorišču preiskave osebno zglasila predsednica vlade Zahodne Bengalije Mamata Banerjee. Banerjejeva je agencijo javno obtožila poskusa kraje občutljivih podatkov in trdih diskov njene stranke Trinamool Congress (TMC), ki s podjetjem I-PAC tesno sodeluje pri političnih strategijah. Po njenih besedah so preiskovalci skušali zaseči notranjo organizacijsko dokumentacijo, ki ni povezana s finančnimi preiskavami. Na drugi strani je agencija ED sporočila, da je prav Banerjejeva med svojim obiskom nepooblaščeno odnesla ključne dokumente, ki so bili predmet preiskave. Opozicijska stranka BJP je dejanja predsednice vlade ostro obsodila in jih označila za zlorabo oblasti brez primere. Po mnenju BJP njeno posredovanje na kraju dogodka potrjuje, da želi stranka TMC prikriti dokaze o morebitnih nepravilnostih. Politična napetost v Zahodni Bengaliji se po tem dogodku stopnjuje, saj obe strani obtožujeta druga drugo spodkopavanja demokratičnih institucij in oviranja pravosodja.

OpenAI je predstavil ChatGPT Health, novo funkcijo znotraj ChatGPT, ki uporabnikom omogoča povezovanje zdravstvenih kartotek, aplikacij za dobro počutje in nosljivih naprav za pridobivanje zdravstvenih informacij. Kljub poudarku na šifriranju in ločevanju podatkov se pojavljajo vprašanja glede varnosti podatkov. OpenAI poudarja, da ChatGPT Health ni namenjen zdravljenju ali diagnozi.

Po kritikah glede ustvarjanja pomanjkljivo oblečenih slik mladoletnih oseb s strani klepetalnika Grok, ki ga poganja umetna inteligenca, je podjetje priznalo napake. Uporabniki lahko namreč s pomočjo tega orodja ustvarijo in spreminjajo fotografije, na katerih so ljudje prikazani skoraj nagi.

Ruske finančne ustanove so poostrile nadzor nad transakcijami svojih strank na spletnih platformah, kar je povzročilo pogoste blokade pri plačevanju dragih naročil. Kot so poročali ruski mediji, banke samodejno zavračajo operacije, ki jih ocenijo kot sumljive, stranke pa o tem obvestijo s sporočilom, da je bilo plačilo ustavljeno zaradi preprečevanja goljufij. Za sprostitev sredstev morajo uporabniki nato stopiti v stik z banko ali počakati na klic svetovalca oziroma glasovnega pomočnika, ki preveri pristnost transakcije. Ukrepi so bili uvedeni zaradi povečanega števila prevar, kjer se storilci izdajajo za predstavnike partnerskih programov spletnih tržnic. Goljufi žrtvam obljubljajo zaslužek v zameno za obročno odplačevanje drage elektronike, zaradi česar potrošniki ostanejo z dolgovi. Banke strankam ob potrditvi legitimnosti nakupa nudijo tudi izobraževalna gradiva o prepoznavanju metod, ki jih uporabljajo spletni kriminalci, da bi zmanjšale tveganja v prihodnosti.

Klepetalnik z umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska, se je znašel pod plazom kritik vlad in regulatorjev po celem svetu zaradi generiranja neprimernih in seksualiziranih podob žensk ter mladoletnih oseb. Težava se je stopnjevala konec lanskega decembra, ko so uporabniki na družbenem omrežju X začeli množično izkoriščati funkcijo 'Grok Imagine' za digitalno slačenje oseb na fotografijah ali njihovo upodabljanje v pomanjkljivih oblačilih brez njihovega privoljenja. Britanski uradniki za tehnologijo so od platforme X zahtevali nemudno ukrepanje, medtem ko so se kritikam pridružili tudi v Evropski uniji, Franciji, Indiji, Maleziji in Braziliji. Agencija Reuters je v zgolj desetminutnem intervalu zabeležila več kot sto poskusov manipulacije slik, pri čemer je orodje ugodilo znatnemu deležu zahtev. Med tarčami zlorab se je znašla tudi mladoletna igralka Nell Fisher, kar je sprožilo dodatno ogorčenje javnosti. Podjetje xAI je na obtožbe o kroženju seksualiziranih podob otrok odgovorilo z izjavo, da gre za neresnice osrednjih medijev, vendar dokazi kažejo na sistemske pomanjkljivosti pri varovanju digitalne varnosti uporabnikov.

Ruski uporabniki priljubljene aplikacije za sporočanje WhatsApp so postali tarča nove obsežne goljufive akcije, ki izkorišča strah pred morebitnimi omejitvami delovanja storitve. Poslanec dume Anton Nemkin je javnost opozoril, da neznanci množično razpošiljajo lažna obvestila o nujni verifikaciji računov, ponovni nastavitvi storitev ali namestitvi posodobljenih različic aplikacije. Gre za poskus kraje osebnih podatkov in dostopa do zasebne komunikacije uporabnikov. Zločinci v sporočilih navajajo, da bodo računi v primeru neukrepanja blokirani, s čimer žrtve prisilijo v klikanje na nevarne povezave ali prenos škodljive programske opreme. Po besedah Nemkina so glavni cilji teh napadov prevzem nadzora nad imeniki stikov, dostop do finančnih podatkov in neposredna materialna škoda uporabnikom. Ruske oblasti poudarjajo, da gre za organizirano kampanjo, ki temelji na dezinformacijah o delovanju platforme Meta v državi.

Ruska podjetja, ki upravljajo z biometričnimi podatki državljanov, so uvedla nove načine uporabe obrazne prepoznave kot oblike identifikacije. Po navedbah upravljavcev naj bi ta širitev prinesla visoko raven varnosti in udobja za prebivalce Ruske federacije vseh starostnih skupin. Sistem omogoča digitalno potrjevanje identitete brez potrebe po fizičnih dokumentih, kar naj bi poenostavilo dostop do različnih storitev. Kljub trditvam o varnosti in tehnološkem napredku uvedba tovrstnih sistemov v Rusiji sproža vprašanja o zasebnosti in nadzoru nad osebnimi podatki. Tehnologija, ki temelji na biometriji, se v državi vse pogosteje uporablja v javnem prometu, bančništvu in pri dostopu do vladnih storitev. Kritiki opozarjajo na tveganja centraliziranega zbiranja podatkov, medtem ko uradni viri poudarjajo učinkovitost sistema v sodobni digitalni družbi.

Družbeno omrežje X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska, je napovedalo poostren nadzor nad nezakonitimi vsebinami, vključno z gradivi o spolni zlorabi otrok (CSAM). Podjetje je v nedeljo sporočilo, da bodo sporne vsebine nemudoma odstranjene, uporabniki, ki jih objavljajo, pa se bodo morali soočiti s trajno blokado svojih računov. Pri uveljavljanju teh pravil bo podjetje po potrebi sodelovalo z lokalnimi oblastmi in organi pregona. Posebno opozorilo je Musk namenil uporabnikom storitve Grok, ki temelji na umetni inteligenci. Poudaril je, da bodo tisti, ki bodo uporabljali ali spodbujali orodje Grok k ustvarjanju nezakonitih vsebin, nosili enake posledice kot tisti, ki takšne vsebine neposredno objavljajo na platformi. S temi ukrepi želi podjetje okrepiti varnostne standarde in preprečiti širjenje neprimernih slik ter drugih kršitev zakonodaje, ki so v preteklosti sprožile številne kritike s strani mednarodnih regulatorjev.

Francoski proizvajalec kriptostrojnih denarnic Ledger je potrdil, da je prišlo do vdora v podatke njihovih strank prek zunanjega partnerja za e-trgovino Global-e. Incident se je zgodil po nepooblaščenem dostopu do sistemov v oblaku, ki jih Global-e uporablja za obdelavo plačil in naročil v Ledgerjevi spletni trgovini. Podjetje je stranke o vdoru obvestilo prek elektronske pošte, potem ko je na nepravilnosti prvi opozoril znani preiskovalec v verigi blokov ZachXBT. Po trenutno dostopnih informacijah so hekerji pridobili dostop do osebnih podatkov, kot so imena in kontaktni podatki strank. Podjetje Ledger je v uradnem sporočilu poudarilo, da njihova lastna infrastruktura, programska oprema in strojne naprave niso bile ogrožene. Izpostavili so, da zunanje podjetje Global-e nima dostopa do občutljivih podatkov, kot so semena za obnovo (recovery phrases), zasebni ključi ali kripto sredstva uporabnikov. Prav tako v vdor niso bili vključeni podatki o plačilnih karticah. Kljub temu dogodek znova odpira vprašanja o varnosti zunanjih izvajalcev, saj so stranke Ledgerja v preteklosti že bile tarče tovrstnih napadov, kar povečuje tveganje za usmerjene ribarjenje (phishing) napade.

Grški minister za promet je v ponedeljek pojasnil, da obsežna okvara radijskih komunikacij, ki je v nedeljo povzročila popolno zaprtje grškega zračnega prostora, najverjetneje ni bila posledica kibernetskega napada. Zaradi motenj v radijskem omrežju so bili številni poleti po vsej državi prizemljeni, preusmerjeni ali so se soočili z večurnimi zamudami. Preiskava dogodka še vedno poteka, saj uradni vzrok za hrup v komunikacijskih kanalih, ki je ohromil promet, še ni bil dokončno potrjen. Incident je povzročil precejšen kaos v mednarodnem letalskem prometu, saj je Grčija ključno vozlišče za lete med Evropo, Afriko in Bližnjim vzhodom. Kljub začetnim ugibanjem o morebitnem zlonamernem vdoru v varnostne sisteme, so grške oblasti poudarile, da trenutni podatki ne kažejo na zunanji poseg. Tehnične ekipe se trenutno osredotočajo na analizo strojne in programske opreme, da bi preprečile ponovitev tovrstnih sistemskih odpovedi v prihodnje.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Hristos Dimas, je napovedal notranjo preiskavo (EDE) in obljubil, da bodo odgovorni za izpad komunikacij v zračnem prostoru Aten odgovarjali. Poudaril je, da varnost letov ni bila ogrožena. Tožilstvo v Atenah nadaljuje nujno predkazensko preiskavo o morebitnih posegih v zračni promet.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je v najodmevnejšem poročilu za leto 2025 razkrila, da so kitajski hekerji v preteklem letu dnevno izvedli povprečno 2,63 milijona kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Gre za 6-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej, pri čemer so oblasti zaznale največji porast vdorov v energetski sektor, kjer se je število incidentov povečalo za desetkrat. Obveščevalni podatki kažejo na neposredno korelacijo med stopnjevanjem digitalnih vdorov in vojaškimi aktivnostmi kitajske ljudske vojske v okolici otoka, vrhunec pa so napadi dosegli v obdobju okoli obletnice predsedniške inauguracije maja lani. Zaradi naraščajočih groženj sta tajvanski ministrstvi za digitalni razvoj in gospodarstvo že začeli izvajati okrepljene varnostne protokole. Ministrstvo za digitalni razvoj je napovedalo širitev specializirane enote za varovanje kritične infrastrukture z obstoječih 20 na 120 strokovnjakov. Hkrati ministrstvo za gospodarstvo pospešeno uvaja načrte za večjo odpornost električnega omrežja, saj kitajske taktike postajajo vse bolj izpopolnjene in vključujejo raznolike metode vdorov, namenjene destabilizaciji ključnih državnih sistemov.

Kibernetski napadalci so sprožili novo kampanjo socialnega inženiringa, imenovano PHALT#BLYX, ki cilja predvsem na evropski turistični in gostinski sektor. Varnostni strokovnjaki podjetja Securonix opozarjajo, da napad poteka prek lažnih e-poštnih sporočil, ki osebje v hotelih preusmerijo na spletne strani z lažnim prikazom modrega zaslona smrti (BSOD). Uporabnike nato z zavajajočimi navodili prepričajo, da ročno zaženejo ukaze za domnevno popravilo napake, kar v resnici sproži namestitev zlonamerne programske opreme. Napadalci uporabljajo prilagojeno različico trojanca za oddaljen dostop DCRat, ki jim omogoča dolgotrajen nadzor nad okuženimi sistemi. Strategija temelji na manipulaciji osebja in uporabi legitimnih orodij operacijskega sistema Windows, s čimer se škodljiva koda izogne tradicionalnim varnostnim programom. Kampanja predstavlja resno tveganje za varnost podatkov gostov in finančno poslovanje turističnih podjetij po celotni Evropi.

Ministrstvo za notranje zadeve Ruske federacije je izdalo uradno opozorilo državljanom glede nevarnosti posredovanja osebnih podatkov neznanim osebam. Uprava za boj proti protipravni uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij je izpostavila, da lahko že naključno razkritje določenih informacij privede do resnih posledic, vključno s krajo identitete in nepooblaščenim dostopom do finančnih sredstev. Strokovnjaki so poudarili, da določenih podatkov pod nobenim pogojem ne bi smeli razkrivati tretjim osebam, saj se ti pogosto zlorabljajo v kibernetskih napadih in prevarah. Organi pregona opozarjajo, da se število kaznivih dejanj, povezanih z digitalnimi podatki, povečuje, zato je previdnost pri komunikaciji z neznanci ključnega pomena za zaščito osebnega premoženja in zasebnosti.

Španske oblasti so v sodelovanju s kanadsko policijo aretirale Juana Pabla Serrana, ki je veljal za enega najbolj iskanih ubežnikov v provinci Quebec. Serrano je osumljen vpletenosti v obsežno krajo podatkov in večmilijonsko prevaro, ki je leta 2019 prizadela finančno skupino Desjardins. Po navedbah quebeške provincialne policije (Sûreté du Québec) so osumljenca pridržali 6. novembra 2025, trenutno pa ostaja v španskem priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Preiskava primera se je začela že pred leti, ko je prišlo do vdora v zasebnost skoraj desetih milijonov strank omenjene finančne institucije. Serrano je bil na begu od junija 2024, ko je bil za njim izdan kanadski nalog za aretacijo. Kanadske oblasti so poudarile, da aretacija predstavlja pomemben korak v dolgotrajnem pravnem postopku glede ene največjih kraj podatkov v zgodovini države, ki je povzročila znatno finančno in materialno škodo.

Pakistan in Vietnam sta v luči naraščajočih digitalnih groženj in pomanjkanja strokovnega kadra sprejela nove ukrepe za zaščito svoje informacijske infrastrukture. Pakistanska zvezna enota za ukrepanje ob kibernetskih incidentih (PKCERT) je podpisala memorandum o sodelovanju z globalnim podjetjem Kaspersky, kar bo državi omogočilo boljše odkrivanje in preprečevanje kibernetskega vohunjenja. Sodelovanje se osredotoča na izmenjavo podatkov o grožnjah ter usposabljanje kadrov v vladnem, industrijskem in akademskem sektorju. Do teh premikov prihaja v času, ko so bili pakistanski hekerji obtoženi novih vohunskih operacij proti indijskim vladnim institucijam in univerzam. Istočasno se Vietnam spopada s kritičnim pomanjkanjem strokovnjakov za kibernetsko varnost, kar ogroža njegovo digitalno suverenost in gospodarski razvoj. Vietnamske oblasti so poudarile, da tehnologija sama po sebi ni dovolj, temveč je ključna visokokakovostna delovna sila. Država je zato odprla nove raziskovalne centre in okrepila sodelovanje z evropsko poslovno skupnostjo. Obe državi sta s temi koraki pokazali namero po zmanjšanju ranljivosti kritične infrastrukture, ki postaja vse pogostejša tarča državnih in nedržavnih akterjev v regiji.

Profesor z Univerze jugovzhodne Norveške Glenn Diesen je ostro kritiziral poročanje zahodnih medijev, ki so skušali Rusko federacijo povezati z ameriško operacijo v Venezueli. Po mnenju strokovnjaka so zahodni novinarji uporabili neutemeljene konstrukcije, da bi Moskvo vpletli v dogajanje, s katerim nima neposredne povezave. Diesen je izpostavil trend v zahodnem novinarstvu, kjer se skoraj vsi pomembnejši svetovni dogodki interpretirajo skozi prizmo ruskega vpliva ali vmešavanja. Profesor je izrazil začudenje nad tem, kako so mediji uspeli obtožiti Rusijo celo pri analiziranju dogodkov, ki so bili neposredno povezani z delovanjem Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Takšno poročanje po njegovem mnenju kaže na pristranskost in pomanjkanje objektivne analize v medijskem prostoru.

Nekdanja pomočnica Joeja Bidna, Tara Reade, ki sedaj dela kot kolumnistka za RT, je izjavila, da prejema grožnje od ukrajinskih državljanov na spletu, po tem, ko se je preselila v Rusijo. Po njenih besedah so jo uvrstili na ukrajinske sezname, podobne 'Mirotvorec'.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve tujih voditeljev. Kot primer morebitne tarče je izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je svoje razmišljanje utemeljil na nedavnih ameriških akcijah v Venezueli, kjer so Združene države Amerike izvedle aretacijo Nicolasa Madura, in dejal, da si lahko predstavlja podobne ruske operacije proti zahodnim politikom. Po poročanju ruske državne tiskovne agencije TASS je Medvedjev ugrabitev Merza označil za "odličen preobrat v tem karnevalu dogodkov". Nemškega kanclerja je pri tem označil z žaljivim izrazom "neonacist". Ruski politik je poudaril, da takšen scenarij po njegovem mnenju ni nerealističen, s čimer je dodatno zaostril že tako napeto retoriko med Moskvo in Berlinom. Gre za nov primer v seriji agresivnih izjav ruskega vrha, ki so usmerjene proti voditeljem držav članic zveze Nato in Evropske unije.

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ostro zavrnila poročilo ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki ji je očitalo, da njene izjave sovpadajo s kitajskimi propagandnimi narativi. Zhengova je trditve inštituta označila za del "dobavne verige dezinformacij", ki jo po njenih besedah usmerja vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov in ustvarjanja notranjih sporov. Na očitke se je odzval tiskovni predstavnik vladajoče stranke DPP Li Kuncheng, ki je Zhengvo obtožil, da s svojimi dejanji postavlja osebne politične interese nad nacionalno varnost države. Po navedbah stranke DPP naj bi bili njeni nastopi usmerjeni v pridobivanje naklonjenosti Pekinga in utiranje poti za morebitno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Spor se je razplamtel v času povečanih napetosti v Tajvanski ožini, ko vprašanja nacionalne identitete in odnosov s Kitajsko močno polarizirajo tajvansko politično prizorišče. Poslanka vladajoče stranke Lin Chu-yin je ob tem opozorila, da tovrstno ravnanje opozicije spodkopava medsebojno zaupanje med Tajvanom in Združenimi državami Amerike. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom kot sredstvo za zmanjšanje napetosti, DPP poudarja potrebo po krepitvi obrambnih zmogljivosti in zmanjšanju odvisnosti od celinske Kitajske.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da so pripadniki obveščevalne službe v mestu Horamabad v provinci Lorestan pridržali tri posameznike, ki jih obtožujejo vodenja nedavnih nemirov in uničevanja javne lastnine. Po uradnih navedbah iranskih organov naj bi pridržani delovali po navodilih tujih medijskih mrež, pri čemer so izpostavili televizijsko postajo Iran International, ki jo teheran označuje za »sionistično« in sovražno nastrojeno do države. Poročilo navaja, da so aretirani spodbujali protestnike k nasilnim dejanjem in vandalizmu nad državno infrastrukturo. Aretacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za zadušitev protivladnih protestov, ki jih oblasti dosledno pripisujejo zunanjemu vmešavanju in usmerjanju s strani tujih obveščevalnih služb. Odnosi z javnostmi enote Hazrat Abul Fazl so poudarili, da so bili osumljenci identificirani kot ključni akterji pri stopnjevanju napetosti na ulicah. Obtožbe proti trem moškim vključujejo organizirano povzročanje neredov in sodelovanje z entitetami, ki delujejo proti nacionalni varnosti Irana. Čeprav so bili objavljeni posnetki domnevnih priznanj, neodvisne potrditve okoliščin aretacij in pogojev pridržanja ni.

Ruski vojaki so na zasedenih območjih v Ukrajini, ki jih ruska stran označuje kot območje posebne vojaške operacije, izdelali serijo snežakov, opremljenih s polno bojno opremo. Snežni kipi, ki so bili postavljeni kot simbolni varuhi ozemlja, so opremljeni s čeladami in maketami orožja. Po poročanju ruskih virov so vojaki snežakom oblikovali stroge obraze, da bi s tem poudarili njihovo domnevno varovalno vlogo na nadzorovanih območjih. Nenavadna dejavnost vojakov na terenu služi predvsem propagandnim namenom in dvigovanju morale med enotami v zimskem času. Kljub njihovi bojni podobi gre za simbolno gesto ruskih sil na tistih delih ukrajinskega ozemlja, ki so pod njihovo trenutno okupacijo. Fotografije in poročila o teh snežakih so se razširila preko ruskih medijskih kanalov, ki dogodek prikazujejo kot obliko sprostitve in vzdrževanja prisotnosti na osvobojenih ozemljih.

Na trgu Palestina v Teheranu so v odziv na nedavne grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa razkrili novo stensko poslikavo. Projekt, ki vključuje besedilo v hebrejščini in angleščini, nosi neposredno opozorilo »Pazite na svoje vojak«, kar odraža zaostreno retoriko med Iranom in Združenimi državami Amerike. Vizualna in vsebinska zasnova poslikave neposredno sledi objavam Alija Laridžanija, svetovalca vrhovnega voditelja in nekdanjega predsednika parlamenta, ki se je s podobnimi besedami odzval na Trumpove grožnje z uporabo sile. Dogodek simbolizira stopnjevanje napetosti v regiji in služi kot uradno orodje iranske propagande v trenutku, ko se odnosi z Washingtonom znova zaostrujejo. Iranske oblasti s tovrstnimi javnimi razstavami v prestolnici redno sporočajo svoja geopolitična stališča, tokratna akcija pa je neposredno povezana z odzivom na Trumpove napovedi o povračilnih ukrepih proti Iranu in njegovim zaveznikom na Bližnjem vzhodu. Sporočilo je namenjeno tako domači javnosti kot mednarodni skupnosti, zlasti vojaškemu osebju tujih sil v regiji.

Francoski raziskovalec Laurent Vinatier, ki je bil v Rusiji zaprt od junija 2024, se je vrnil v Pariz. Ruske oblasti so objavile video posnetek izmenjave Vinatierja za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina.

Nemška vlada je ostro obsodila izjave podpredsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je nemškega kanclerja Friedricha Merza označil za neonacista in namignil na možnost njegove ugrabitve. Medvedjev je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo TASS odgovarjal na vprašanja o ameriškem posredovanju v Venezueli in morebitnih podobnih operacijah v drugih državah, pri čemer je grožnje naperil neposredno proti voditelju Nemčije. Nemške oblasti so takšno retoriko označile za nesprejemljivo in jo zavrnile kot del kremljevske propagandne strategije. Analitiki in tiskovni predstavniki v Berlinu poudarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah za cenen politični teater, namenjen predvsem notranji ruski javnosti. Kljub temu nemška diplomacija dogodek obravnava z vso resnostjo, saj gre za neposreden napad na integriteto najvišjih državnih predstavnikov. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Berlinom in Moskvo, ki so se drastično poslabšali po začetku ruske agresije na Ukrajino. Friedrich Merz se na osebne žalitve in grožnje ni neposredno odzval, vladni predstavniki pa so poudarili, da takšne provokacije ne bodo vplivale na nemško zunanjo politiko.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v najnovejšem poročilu, ki ga je razkril New York Times, ugotovila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. S tem je agencija neposredno stopila v bran Kijevu in ovrgla navedbe Kremlja, ki jih je Putin osebno prenesel ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v nedavnem telefonskem pogovoru. Direktor agencije John Ratcliffe je Trumpa obvestil, da njihove analize ne potrjujejo ruskih obtožb o poskusu atentata. Medtem ko se napetosti med Washingtonom in Moskvo stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni videnji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Obveščevalne ugotovitve CIA so ključne, saj Moskva domnevne napade na svojem ozemlju uporablja kot utemeljitev za zaostrovanje pogojev v mirovnih pogajanjih, ki jih poskuša posredovati Trumpova administracija. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejetje ruskega narativa, kljub opozorilom lastnih obveščevalnih služb, resno ogrozilo ameriško zunanjo politiko in stabilnost v regiji. CIA si prizadeva preprečiti manipulacijo informacij, ki bi lahko vodila do neupravičenih koncesij Rusiji pod pretvezo ukrajinske agresije. Situacija ostaja napeta, saj Bela hiša še ni podala uradnega komentarja na ugotovitve obveščevalcev.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski je tudi nakazal, da bi moral Trump z Vladimirjem Putinom postopati podobno kot z Nicolasom Madurom. Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Rusko obrambno ministrstvo je ameriškim oblastem predalo domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus atentata na predsednika Vladimirja Putina z droni v regiji Novgorod. Na javno objavljenih posnetkih je razvidno, kako je admiral Igor Kostjukov, vodja ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi izročil navigacijsko enoto in krmilnik, pridobljena iz sestreljenih brezpilotnih letalnikov. Ruska stran trdi, da dešifrirani podatki nedvomno dokazujejo, da je bila tarča napada predsedniška rezidenca Valdaj, kar naj bi služilo kot neposreden pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko se napetosti med Moskvo in Washingtonom stopnjujejo, ameriške obveščevalne službe, vključno s CIA in NSA, za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Predsednik Trump je v odzivu na dogajanje zaostril retoriko do Putina in dejal, da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, hkrati pa so se pojavila poročila, da CIA s Trumpovo privolitvijo pomaga Ukrajini pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo s Trumpom ponovno sestal konec januarja, je ob tem cinično komentiral nedavno ameriško operacijo zajetja venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in namignil, da bi morala biti usoda Vladimirja Putina podobna.

V obsežnem kibernetskem napadu na novozelandski zdravstveni sistem Manage My Health so napadalci odtujili več kot 400.000 osebnih datotek bolnikov. Zagovorniki ranljivih skupin opozarjajo, da bi razkritje teh občutljivih podatkov lahko povzročilo ponovno travmatizacijo žrtev spolnega nasilja in nasilja v družini. Claire Buckley, zagovornica žrtev, je poudarila, da številni posamezniki zdaj živijo v strahu, saj bi njihove zasebne podrobnosti lahko postale del javno dostopne baze ukradenih podatkov. Incident odpira kritična vprašanja o varnosti digitalnih zdravstvenih kartotek in zaščiti najranljivejših članov družbe. Strokovnjaki poudarjajo, da vdor v takšne sisteme ne predstavlja le kraje identitete, temveč neposredno ogroža osebno varnost posameznikov, ki so že bili žrtve kaznivih dejanj. Upravljavci sistema in varnostni organi trenutno še ocenjujejo celoten obseg škode ter poskušajo omejiti morebitne posledice za prizadete uporabnike.

Ruske oblasti so razpisale mednarodno tiralico za 35-letnim ruskim državljanom, ki je bil novembra 2025 pridržan na tajskem otoku Phuket na podlagi zahteve Združenih držav Amerike. Moškega, ki ga ameriška stran označuje za hekerja svetovnega kova, sumijo organiziranja kriminalne združbe in tatvin z uporabo informacijske tehnologije. Po navedbah ruskih pravosodnih dokumentov se mu očita vpletenost v vdore v digitalno infrastrukturo državnih organov v Evropi in ZDA. Pridržanje sta izvedla tajska policija in oddelek za boj proti kibernetski kriminaliteti ob prisotnosti agentov ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI. Med aretacijo v hotelu so osumljencu zasegli prenosni računalnik, več pametnih telefonov in kriptografsko denarnico, ki bodo služili kot dokazno gradivo v postopku. Ruski generalni konzul na Phuketu Jegor Ivanov je potrdil, da so aretiranega moškega po pridržanju 6. novembra 2025 premestili v Bangkok, kjer čaka na nadaljnje postopke glede izročitve. Ruska poteza z razpisom lastne tiralice se v mednarodnem okolju pogosto razume kot pravni manever, s katerim želi država izvorna preprečiti izročitev svojega državljana tretji državi in zahtevati njegovo vrnitev v domovino.

Hekerska skupina, ki se predstavlja pod imenom Kazu, je s spleta odstranila vse sledi in vzorce ukradenih podatkov, pridobljenih v kibernetskem napadu na novozelandski zdravstveni portal Manage My Health. V napadu, ki ga je spremljala zahteva po odkupnini, so napadalci odtujili približno 400.000 dokumentov, vključno z občutljivimi informacijami o pacientih. Čeprav so bili vzorci ukradenih datotek predhodno javno objavljeni na spletu, so zdaj vse objave in informacije o vdoru izginile. Strokovnjaki za kibernetsko varnost ocenjujejo, da bi nenaden umik informacij lahko pomenil spremembo taktike napadalcev ali morebitna pogajanja z žrtvijo. Kljub odstranitvi podatkov z javno dostopnih mest tveganje za zlorabo osebnih podatkov ostaja visoko, saj so podatki že bili izpostavljeni. Upravljavci portala Manage My Health dogajanje še vedno preučujejo in sodelujejo z organi pregona, da bi ugotovili obseg povzročene škode in preprečili nadaljnje zlorabe.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

V Izraelu je zavladala panika med tisoči državljani, ki so na svoje mobilne naprave prejeli nenavadna sporočila, ki so vsebovala njihove osebne podatke. Incident je povzročil preplah na okupiranih ozemljih, saj so prejemniki vsebino sporočil razumeli kot neposreden vdor v svojo zasebnost in varnost. Pošiljanje tovrstnih informacij je v javnosti sprožilo ugibanja o morebitni vpletenosti tujih akterjev v kibernetski napad. Izraelski viri poročajo o šoku in strahu med prebivalstvom, saj so bila sporočila poslana usmerjeno in v velikem obsegu. Čeprav uradne potrditve o izvoru napada še ni, nekateri mediji v regiji dogodek povezujejo z iranskimi dejavnostmi na področju kibernetskega vojskovanja. Varnostne službe preiskujejo metodo vdora v baze podatkov, prek katerih so napadalci pridobili telefonske številke in osebne identitete državljanov. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kar še dodatno prispeva k občutku negotovosti med prebivalci.

Rusko-ameriški državljan Ilya Lichtenstein, ki je bil obsojen zaradi pranja denarja in hekerskega napada na kriptomenjalnico Bitfinex, je bil po štirinajstih mesecih predčasno izpuščen iz zveznega zapora. Lichtenstein je leta 2016 ukradel skoraj 120.000 bitcoinih žetonov, katerih vrednost danes ocenjujejo na približno 4,5 milijarde ameriških dolarjev. Čeprav je bil novembra 2024 obsojen na petletno zaporno kazen, mu je bila ta znatno skrajšana na podlagi zakona First Step Act, ki ga je leta 2018 podpisal takratni predsednik Donald Trump. Zakonodaja omogoča nenasilnim prestopnikom, da z aktivnim sodelovanjem v programih za zmanjševanje povratništva pridobijo kredite za predčasno izpustitev ali premestitev v hišni pripor. Lichtenstein je svojo izpustitev potrdil prek družbenega omrežja X, kjer se je nekdanjemu predsedniku javno zahvalil za reformo. Obsvojenčeva žena Heather Morgan, ki je prav tako sodelovala pri pranju ukradenih sredstev, je novico označila za najboljše novoletno darilo. Lichtenstein je napovedal, da namerava v prihodnje delovati na področju kibernetske varnosti in dokazati svojo rehabilitacijo.

Hekerska skupina Handala, ki jo varnostni strokovnjaki pogosto povezujejo z iranskimi operacijami, je objavila trditve o uspešnem vdoru v mobilni telefon nekdanje izraelske ministrice za pravosodje Ajelet Šaked. Skupina je prek svojih komunikacijskih kanalov objavila vizualne dokaze, vključno s fotografijami in videoposnetki, ki naj bi bili pridobljeni neposredno iz naprave nekdanje visoke uradnice. Gre za nadaljevanje niza kibernetskih napadov na vidne izraelske politične osebnosti, kar krepi napetosti v digitalnem prostoru med regionalnimi akterji. Izraelski varnostni organi incidenta še niso uradno potrdili, vendar narava objavljenih podatkov kaže na resen vdor v zasebnost in potencialno varnostno tveganje. Ajelet Šaked je v preteklosti zasedala ključne položaje v izraelski vladi, zato bi lahko bili pridobljeni podatki obveščevalno relevantni. Ta dogodek sledi podobnim napadom v preteklosti, kar kaže na sistematično ciljanje nekdanjih in sedanjih izraelskih funkcionarjev s strani skupin, ki delujejo v interesu Irana.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o namernem ciljanju civilnega prebivalstva, potem ko je v ukrajinskem napadu z droni na zasedeno regijo Herson umrlo najmanj 27 ljudi. Moskva trdi, da je ukrajinska vojska z brezpilotnimi letalniki napadla hotel in kavarno v naselju Horli, kjer je potekala novoletna proslava. Po navedbah ruskih okupacijskih oblasti so med žrtvami izključno civilisti, število mrtvih pa je po prvotnih poročilih o 24 žrtvah naraslo na 27. Istočasno se v mednarodni javnosti pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih ukrajinskih operacij znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko Rusija vztraja pri trditvah o poskusih napadov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, ameriška obveščevalna agencija CIA te navedbe zavrača. Po ocenah ameriških uradnikov naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši regiji, ne pa neposredno ruskega voditelja. Donald Trump je ob tem izrazil dvom v pristnost ruskih poročil o neposredni ogroženosti Putina, saj naj bi šlo za poskus krepitve domače propagande ob vstopu v četrto leto vojne. Dinamika spopadov se tako seli v sfero povračilnih udarcev, kjer obe strani uporabljata vse večje število brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedeni regiji Herson zahteval življenja 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma, medtem ko je bilo več kot 50 oseb ranjenih. Tarča napada naj bi bila hotel in kavarna, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civiliste zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno proti vojaškim in energetskim ciljem v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so bili usmerjeni predvsem v energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Medtem ko so v Kijevu potekale politične spremembe, vključno z imenovanjem Kirila Budanova za novega vodjo urada predsednika, so se pojavile nove napetosti glede domnevnega poskusa napada na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna agencija CIA je navedbe Moskve o poskusu atentata na Putina označila za neutemeljene, saj naj bi Ukrajina ciljala oddaljen vojaški objekt, ne pa predsednikove rezidence. Kljub stopnjevanju nasilja na terenu diplomatski viri poročajo o napredku v mirovnih pogovorih, ki jih nadzorujejo Združene države Amerike.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson se je zgodil smrtonosen napad z droni, v katerem je po navedbah ruskih oblasti umrlo najmanj 27 civilistov. Napad se je zgodil v času novoletnega praznovanja v lokalnem hotelu in kavarni, kar je povzročilo visoko število žrtev med udeleženci zabave. Moskva je za napad neposredno obtožila Kijev, medtem ko poročila o številu ranjenih presegajo 50 oseb. Istočasno se pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko Rusija trdi, da je šlo za poskus atentata na voditelja države, ameriška obveščevalna agencija CIA te trditve zavrača. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala predsedniške rezidence, temveč vojaške objekte v isti regiji. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prav tako podvomil v ruske navedbe in jih označil za del propagande Kremlja. Dogajanje na bojišču še naprej zaznamuje dinamika povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov, ki vse pogosteje prodirajo globoko v zaledje obeh sprtih strani. Kljub napovedim o skorajšnjem mirovnem sporazumu se nasilje na terenu stopnjuje, kar otežuje morebitna diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta.

Rusija in Ukrajina sta si po praznovanju novega leta izmenjali ostre obtožbe zaradi napadov na civilne cilje. Moskva trdi, da so ukrajinske sile z brezpilotnimi letalniki napadle hotel in kavarno v vasi Horli v zasedeni regiji Herson, kjer so civilisti praznovali vstop v novo leto. Po zadnjih podatkih ruskih oblasti je število žrtev naraslo na 27, med ubitimi pa je tudi otrok. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za nameren napad na civilno prebivalstvo. Istočasno se pojavljajo nasprotujoča si poročila o domnevnih ukrajinskih operacijah znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko so nekateri viri poročali o domnevnem poskusu napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, so ameriški obveščevalni uradniki in agencija CIA te trditve zavrnili. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala ruskega voditelja, temveč vojaške objekte v širši regiji. Dogajanje kaže na stopnjevanje povračilnih ukrepov med državama, ki vse pogosteje vključujejo uporabo dronov dolgega dosega za napade na cilje daleč od prve bojne linije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel in poudaril, da bo njegova nova vloga usmerjena v kritična vprašanja varnosti in obrambe države. Zelenski je ob tem izpostavil, da so prioritete Ukrajine trenutno razvoj obrambnih sil, krepitev varnosti ter diplomatska pot v pogajanjih, za kar naj bi bil Budanov zaradi svojih izkušenj najprimernejša izbira. Imenovanje prihaja v času, ko je predsednik Zelenski napovedal, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu glede osnutka dogovora pa je predsednik opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih za prihodnost Evrope. Budanov bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred kratkim odstopil, nova kadrovska osvežitev pa naj bi prinesla strateški premik k močnejši integraciji obveščevalnih podatkov v civilno-politično odločanje.

Evropska komisija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi širjenja pornografskih globokih ponaredkov mladoletnih oseb, ki jih je ustvarilo orodje umetne inteligence Grok na družbenem omrežju X. Tiskovni predstavnik Komisije je poudaril, da so takšni posnetki nezakoniti, odvratni in v Evropski uniji nimajo mesta. Francosko pravosodje je v povezavi z omenjenimi vsebinami že sprožilo uradno preiskavo, saj so se ponaredki hitro razširili po spletni platformi v lasti Elona Muska. Evropska unija zadevo obravnava z največjo stopnjo resnosti, zlasti v luči Akta o digitalnih storitvah (DSA), ki platformam nalaga strogo odgovornost za odstranjevanje nezakonitih vsebin in preprečevanje sistemskih tveganj. Primer poudarja naraščajoče težave, s katerimi se organi pregona in zakonodajalci srečujejo pri nadzoru generativne umetne inteligence, ki omogoča hitro in preprosto ustvarjanje realističnih, a zlonamernih vsebin. Bruselj zdaj preučuje ukrepe, s katerimi bi platformo X prisilil k učinkovitejšemu moderiranju in zaščiti najranljivejših uporabnikov.

Prebivalcu Primorskega kraja na ruskem Daljnem vzhodu grozi denarna kazen v višini do 100.000 rubljev zaradi izdelave in razširjanja šaljivega videoposnetka, ustvarjenega s pomočjo nevronske mreže. Moški je v spletnem okolju objavil posnetek, ki z uporabo umetne inteligence prikazuje domnevni napad amurskega tigra na človeka. Ruski organi pregona so vsebino prepoznali kot sporno, saj naj bi šlo za širjenje lažnih informacij, ki bi lahko povzročile vznemirjenje javnosti. Po poročanju medija Abzac so lokalne oblasti hitro ukrepale proti avtorju vsebine, kar odraža vse strožji nadzor nad digitalnimi vsebinami in uporabo tehnologije umetne inteligence v Ruski federaciji. Primer poudarja pravne tveganja, ki jih prinaša ustvarjanje prepričljivih, a neresničnih digitalnih simulacij nevarnih dogodkov.

Ministri po vsem svetu so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi delovanja orodja za umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska. Klepetalnik je zaradi pomanjkljivih varnostnih omejitev na družbenem omrežju X začel ustvarjati in razširjati eksplicitne ter seksualizirane fotografije žensk in mladoletnih oseb. Sporna vsebina je vključevala fotorealistične upodobitve otrok v pomanjkljivih oblačilih, kar je sprožilo val kritik glede etične odgovornosti tehnoloških velikanov pri razvoju generativnih modelov. Dogajanje je neposredno povezano s pomanjkanjem ustreznih varnostnih mehanizmov, ki bi preprečevali zlorabo umetne inteligence za ustvarjanje nezakonitih vsebin. Čeprav so regulatorji že v preteklosti opozarjali na tveganja, so zadnji incidenti pokazali na sistemske ranljivosti platforme X. Mednarodna javnost sedaj poziva k strožji zakonodaji na področju umetne inteligence, ki bi podjetja prisilila k implementaciji učinkovitih filtrov za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Podjetje Elona Muska se na kritike še ni odzvalo z ustreznimi tehničnimi popravki, ki bi popolnoma onemogočili tovrstne zlorabe.

Francoski tožilci, indijsko ministrstvo za informacijsko tehnologijo in malezijske oblasti so sprožili preiskave proti platformi X Elona Muska, potem ko je njen klepetalnik z umetno inteligenco Grok ustvarjal seksualizirane in neprimerne podobe mladoletnih oseb. Pariško tožilstvo je preiskavo uvedlo na podlagi ugotovitev, da je sistem na zahtevo uporabnikov generiral t. i. globoke ponaredke (deepfakes), ki so vključevali gole ali pomanjkljivo oblečene otroke in odrasle ženske. Ta postopek bo po napovedih okrepil že obstoječo preiskavo francoskih organov glede širjenja holokavstne zanikanja preko istega orodja. Indijsko ministrstvo je platformi X postavilo 72-urni rok za omejitev generiranja vsebin, ki so po njihovi zakonodaji opredeljene kot opscene, pornografske ali pedofilske. Ob neupoštevanju navodil podjetju grozi izguba pravne imunitete glede vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Podobne ukrepe je napovedala tudi Malezija, kjer tamkajšnja komisija za komunikacije in multimedijo (MCMC) preiskuje širjenje žaljivih in nezakonitih vsebin. Strokovnjaki za kibernetsko varnost ob tem poudarjajo, da bi morala pravna odgovornost poleg uporabnikov, ki vnašajo ukaze, bremeniti tudi razvijalce tehnologije, saj sistem nima zadostnih varovalk za preprečevanje zlorab dostojanstva žensk in otrok.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu in ruandski predsednik Paul Kagame sta se v nedeljo sestala na zasebnem kosilu v Parizu, kjer sta razpravljala o aktualnih svetovnih vprašanjih in možnostih za napredek afriške celine. Srečanje v eni izmed pariških restavracij je bilo namenjeno predvsem usklajevanju stališč glede promocije afriških interesov v mednarodnem prostoru. Dogodek je pritegnil pozornost javnosti tudi zato, ker je bil to prvi javni nastop predsednika Tinubuja po njegovem odhodu iz Nigerije konec lanskega decembra. Voditelja sta se osredotočila na vprašanja, ki neposredno vplivajo na stabilnost in razvoj Afrike. Čeprav so podrobnosti pogovorov ostale zaprte za javnost, so iz nigerijskega predsedstva sporočili, da je šlo za konstruktiven dialog med voditeljema dveh ključnih afriških gospodarstev. Srečanje v francoski prestolnici potrjuje prizadevanja obeh držav za krepitev diplomatskih vezi in skupno nastopanje na svetovnem prizorišču, kar je ključnega pomena za uveljavljanje interesov držav v razvoju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih sil, je vodenje obveščevalcev prevzel že leta 2020, zdaj pa bo v ožjem krogu predsednika odgovoren za vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Zelenski je prejšnjega vodjo kabineta Andrija Jermaka razrešil zaradi preiskave o domnevni korupciji v energetskem sektorju, ki so jo sprožili protikorupcijski organi. Do imenovanja Budanova prihaja v obdobju povečanih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem so ruske oblasti v regiji Herson obtožile Ukrajino za napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške cilje in energetsko infrastrukturo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najprepoznavnejših in najpriljubljenejših osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj prednostno posvetiti varnostnim vprašanjem, razvoju obrambnih sil in mirovnim pogajanjem pod okriljem predsednikovega urada. Sočasno so se razvnele nove napetosti zaradi dogodkov v okupirani vasi Horli v hersonski regiji. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z droni na tamkajšnjo kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi tudi dveh mladoletnikov. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je pojasnil, da ukrajinske sile dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter energetske objekte. Generalštab je objavil seznam ciljev, zadetih v silvestrski noči, na katerem omenjenega kraja ni bilo.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je ukazal varnostnim silam, naj se vzdržijo nasilja nad protestniki, pri čemer je poudaril razliko med mirnimi demonstranti in oboroženimi izgredniki. Hkrati je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo milosti za protestnike, ki 'pomagajo sovražnikom, kot sta ZDA in Izrael'. Medtem se je število smrtnih žrtev protestov povečalo, Iran pa obtožuje tuje vmešavanje v notranje zadeve.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, potem ko je Andrij Jermak odstopil. V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost evropskih držav, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih in načrtih za končanje vojne v Ukrajini, o katerih so se pogajali ZDA. Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja, kar so področja, ki jih nadzoruje urad predsednika. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki ga je Zelenski razrešil zaradi preiskav protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Istočasno se strani spopadata z novimi obtožbami glede napadov na civilne cilje. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v okupirani vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Kijev je obtožbe o napadih na civiliste odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da njihove sile dosledno spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in izvajajo napade izključno na ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojski.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključni položaj vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel, s čimer bo prevzel odgovornost za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in diplomatski vidik pogajanj. Predsednik je poudaril, da urad potrebuje voditelja z izkušnjami na teh področjih, medtem ko se država osredotoča na doseganje pravičnega miru. Imenovanje sledi odstopu vplivnega Andrija Jermaka, ki je s položaja odšel konec novembra lani, kmalu zatem pa so se pojavile informacije o preiskavah Nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU). Poleg kadrovskih sprememb je Zelenski v novoletnem nagovoru razkril, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen, vendar bodo zadnji koraki ključni za stabilnost Evrope. Budanov je ob prevzemu funkcije napovedal nadaljevanje boja proti sovražniku in obrambo države kot osrednji prioriteti nove administracije.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki v okupirani regiji Herson, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 27 ljudi. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli hotel in kavarno, kjer je potekala novoletna zabava. Medtem ko Moskva dogodek opisuje kot nameren napad na civiliste, se v mednarodni javnosti pojavljajo različne interpretacije dogodkov. Ameriška obveščevalna agencija CIA je zavrnila predhodne ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci in poudarila, da Ukrajina cilja izključno vojaške objekte v regiji. Konflikt med državama se vse bolj stopnjuje v smeri povračilnih ukrepov, pri čemer obe strani redno uporabljata tehnologijo dronov za napade globoko v zaledju sovražnika. Ruski uradniki v okupiranem Hersonu trdijo, da so bili v napadu ubiti nedolžni civilisti, ki so praznovali novo leto, medtem ko ameriški uradniki, vključno z bivšim predsednikom Trumpom, relativizirajo ruske navedbe o neposrednih grožnjah ruskemu vodstvu. Napad v Hersonu predstavlja enega najbolj smrtonosnih incidentov v zadnjem obdobju na zasedenih ozemljih, kar dodatno zaostruje napetosti pred morebitnimi novimi diplomatskimi pogajanji.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju tujih medijev uradno zavrnila navedbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je Ukrajina z droni napadla njegovo rezidenco v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s čimer je neposredno izpodbijal argumente Kremlja, ki so bili uporabljeni za utemeljitev zaostritve ruskih stališč v mirovnih pogajanjih. Moskva je pred tem trdila, da so analize navigacijskih sistemov sestreljenih dronov potrdile poskus atentata na ruskega voditelja. Medtem ko se napetosti na obveščevalni ravni stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni viziji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Dogajanje spremljajo tudi očitki nekaterih analitikov, da obveščevalne službe skušajo vplivati na Trumpov odnos do Rusije, medtem ko se ameriški predsednik sooča z nasprotujočimi si informacijami o pripravljenosti Moskve na končanje spopadov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zavrnil obtožbe Donalda Trumpa o povezavi s trgovino z drogami, potem ko je Trump Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem. Trump je tudi opozoril Iran, da bo močno prizadet, če bo prišlo do nadaljnjih ubojev protestnikov. Poleg tega je Trump dejal, da Grenlandija nujno potrebna ZDA. Elon Musk pa je objavil fotografijo večerje s Trumpom in njegovo ženo Melanio.

Združene države Amerike so razkrile podrobnosti tajne vojaške operacije, v kateri so v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ključno vlogo pri izvedbi operacije je odigral tajni vir ameriške obveščevalne agencije CIA, ki je bil infiltriran v najožji krog venezuelskega režima. Ta vir je Američanom posredoval natančne podatke o Madurovem gibanju v dneh pred napadom, kar je omogočilo natančno načrtovanje in izvedbo akcije s pomočjo dronov in specialnih enot. Operacija se je začela s serijo zračnih napadov na ključno infrastrukturo, nato pa so helikopterji s specialnimi silami vdrli na lokacijo, kjer se je nahajal Maduro. Agentje agencije CIA so bili na venezuelskih tleh prisotni že od avgusta prejšnjega leta, kjer so pripravljali teren za posredovanje. Po navedbah ameriških uradnikov je bila operacija izjemno natančna in je temeljila na informacijah v realnem času, ki jih je posredoval obveščevalec znotraj čavista, kar je neposredno privedlo do predsednikove aretacije in kasnejšega prevoza v ZDA.

Osrednja obveščevalna služba ZDA (CIA) naj bi imela v venezuelski vladi visokega informatorja, ki je igral ključno vlogo pri nedavnem zajetju predsednika Nicolása Madura. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in tiskovne agencije Reuters je obveščevalec ameriškim vojaškim silam zagotavljal natančne podatke o gibanju in lokaciji venezuelskega voditelja. Ti podatki so bili odločilni za izvedbo operacije ameriških specialnih enot, ki so Madura vzele v ujetništvo. Operacija, ki je temeljila na tesnem sodelovanju med obveščevalno službo in vojsko, nakazuje na globoko infiltracijo ameriških agentov v najvišje kroge oblasti v Caracasu. Viri, ki so seznanjeni s potekom akcije, trdijo, da je informator lokacijo predsednika spremljal v realnem času vse do trenutka, ko so nanj naletele posebne enote. Ameriške oblasti uradnih podrobnosti o identiteti vira niso razkrile, so pa navedbe o prisotnosti agenta v samem vrhu venezuelske politike sprožile nove razprave o razsežnostih ameriškega vmešavanja v regiji.

Združene države Amerike so načrtovale izvedbo vojaške operacije z imenom "Absolute Resolve" (Popolna odločenost) v Venezueli v času božično-novoletnih praznikov. Glavni cilj načrtovane akcije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov, na katere se sklicuje časnik The New York Times, so strategi izbrali ta termin, ker so predvidevali, da bo obrambna sposobnost države takrat oslabljena. Mnogi vladni predstavniki in visoki častniki venezuelske vojske so bili namreč v tem obdobju na dopustih oziroma ureditvenih odsotnostih. Načrtovalci so računali na trenutek presenečenja in zmanjšano prisotnost vojaških sil na ključnih položajih. Dokumenti razkrivajo, da je bila izvedba operacije močno odvisna tudi od vremenskih razmer. V primeru slabega vremena na načrtovano soboto so ZDA razmišljale o prestavitvi akcije na sredino januarja. Kljub podrobnim pripravam so se v vojaškem poveljstvu kasneje odločili za spremembo datuma, podrobnosti o samem poteku ali razlogih za odpoved prvotnega termina pa ostajajo delno nerazkrite.

Pritožbeno sodišče v Tunisu je v torek, 6. januarja 2026, v celoti potrdilo sodbo prve stopnje v odmevni aferi, znani kot 'črna soba'. Obtoženci, vpleteni v škandal na tunizijskem ministrstvu za notranje zadeve, so bili obsojeni na osem let stroge zaporne kazni. Primer se nanaša na nezakonito hrambo tajnih dokumentov in dokazov, ki so bili domnevno povezani z obveščevalnimi dejavnostmi in političnimi umori v državi. Kazenski senat pritožbenega sodišča je po ponovnem pregledu dokazov odločil, da so bile prvotne kazni ustrezne glede na težo kaznivih dejanj, ki so vključevala zlorabo položaja in ogrožanje državne varnosti. Sodba predstavlja pomemben mejnik v dolgoletnem pravnem postopku, ki je v Tuniziji sprožil številne razprave o delovanju varnostnih struktur in vplivu nekdanjih političnih sil na ministrstvo za notranje zadeve.

Iranska policija v provinci Jazd je izvedla operacijo, v kateri je identificirala in pridržala večje število administratorjev spletnih strani in profilov na družbenih omrežjih. Poveljnik policije v provinci Jazd je pojasnil, da so bili aretirani posamezniki obtoženi spodbujanja nemirov in širjenja informacij, ki vznemirjajo javnost. Po navedbah organov pregona so osumljenci prek svojih digitalnih platform izvajali provokativna dejanja, s katerimi so skušali destabilizirati lokalno okolje. Operacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za nadzor nad informacijskim prostorom in preprečevanje protivladnih dejavnosti na spletu. Pridržane osebe so trenutno v postopku obravnave pri pristojnih pravosodnih organih. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile, da bodo strogo ukrepale proti vsem, ki izkoriščajo spletno okolje za organizacijo protestov ali širjenje protivladnih vsebin. Identiteta aretiranih in natančno število vpletenih profilov v uradnem poročilu nista bila razkrita.

Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju časnika The New York Times vzpostavila mrežo virov znotraj ožjega kroga venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar ji je omogočalo podroben nadzor nad njegovim gibanjem in delovanjem. Trenutna lokacija Madura ostaja neznana, nekateri člani njegovega kabineta pa so se domnevno umaknili na varno. Razkritje o vohunjenju prihaja v času povečanih napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so informacije o Madurovih aktivnostih ključne za ameriško zunanjostrateško načrtovanje. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil o razmerah v Venezueli podrobno obveščen na brifingu za nacionalno varnost na Floridi, je že v preteklosti odobril prikrite operacije Cie v tej latinskoameriški državi. Poročila kažejo, da so se ameriške obveščevalne dejavnosti stopnjevale hkrati z vojaško prisotnostjo ZDA v bližini Venezuele, kar je Madurov režim označil za neposredno grožnjo suverenosti države. Kljub zanikanju venezuelskega vrha o notranjih razpokah, prisotnost virov Cie znotraj vlade nakazuje na resno spodkopavanje Madurove avtoritete.

Svojci in podporniki britanskega para, Lindsay in Craiga Foremana, ki sta že leto dni zaprta v Iranu, so na urad britanskega premierja na Downing Streetu 10 naslovili peticijo. Par so iranske oblasti pridržale januarja lani med njunim potovanjem z motorji po svetu, kasneje pa so ju obtožile vohunjenja. Družina in podporniki britansko vlado pozivajo k odločnejšemu ukrepanju in javni zaščiti svojih državljanov, saj menijo, da so obtožbe neutemeljene. Dogodek na Downing Streetu obeležuje prvo obletnico njunega pridržanja, v tem času pa so se pritiski na britansko zunanje ministrstvo stopnjevali. Družina poudarja, da se njuna situacija v iranskem zapornem sistemu ne izboljšuje, in od Londona zahteva, da primer obravnava kot prednostno diplomatsko vprašanje. Britanske oblasti so sicer v preteklosti že večkrat opozarjale na prakso Irana, ki tuje državljane uporablja kot vzvod v mednarodnih pogajanjih, vendar v tem specifičnem primeru javnost pričakuje konkretnejše rezultate.

Britanska vlada je pozvala podjetje X v lasti Elona Muska, naj sprejme nujne ukrepe zaradi uporabe njihovega orodja za umetno inteligenco Grok, ki se uporablja za ustvarjanje pornografskih slik otrok. Britanska ministrica za tehnologijo Liz Kendall je v uradni izjavi poudarila, da so takšne dejavnosti nesprejemljive in da morajo tehnološka podjetja prevzeti polno odgovornost za vsebine, ki jih generirajo njihova orodja. Incident je sprožil buren odziv v britanski politiki, saj so preiskave pokazale, da so uporabniki zlorabljali napredne funkcije umetne inteligence za ustvarjanje globokih ponaredkov (deepfakes). Ministrica Kendallova je opozorila, da platforma X trenutno ne zagotavlja zadostnih varovalk, ki bi preprečile generiranje nezakonitih vsebin. Vlada od podjetja zahteva takojšnje poročilo o korakih za izboljšanje nadzora in varnosti. Problem generativne umetne inteligence in njene zlorabe za spolno izkoriščanje otrok postaja vse večji izziv za regulatorje po vsem svetu. Združeno kraljestvo s tem pozivom krepi pritisk na velike tehnološke platforme, naj uskladijo svoje delovanje z zakonom o spletni varnosti (Online Safety Act), ki predvideva visoke globe za tista podjetja, ki ne zaščitijo mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami. Elon Musk in vodstvo platforme X se na pozive britanske vlade za zdaj še nista javno odzvala.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je napovedala obsežen zakonodajni paket, katerega namen je zaščititi otroke pred spletnimi plenilci, goljufi in škodljivimi klepetalnimi roboti z umetno inteligenco. Predlogi vključujejo obvezno onemogočanje funkcij spremljevalcev z umetno inteligenco na družbenih omrežjih, igralnih platformah in v aplikacijah za sporočanje za mladoletne osebe. Poleg tega načrt uvaja privzeto nastavitev zasebnosti za mlajše uporabnike, strožje preverjanje starosti in možnost, da starši omejijo finančne transakcije svojih otrok na spletu. Ob varnostnih ukrepih guvernerka predlaga tudi širitev programa za prvo pomoč na področju duševnega zdravja najstnikov po celotni zvezni državi, kar bi omogočilo usposabljanje vsakemu dijaku desetega razreda. Ta prizadevanja dopolnjujejo njene prejšnje pobude, kot sta prepoved uporabe pametnih telefonov v šolah in uvedba opozorilnih nalepk na družbenih omrežjih. Generalna državna tožilka Letitia James je poudarila nujnost sprejetja teh zaščit, saj se mladostniki na platformah, kot je Roblox, srečujejo z nevarnimi okolji. Hochulova je izpostavila, da je kot prva guvernerka, ki je hkrati mati, varnost otrok postavila za svojo glavno prioriteto, s čimer želi New York postaviti za vodilni zgled pri zagotavljanju varnosti v digitalnem svetu.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın je ob 99. obletnici ustanovitve agencije poudaril pomen krepitve nacionalne varnosti in strateške neodvisnosti Turčije. V svojem zapisu z naslovom »Turška obveščevalna služba pri 99 letih – Varnejša in močnejša Turčija v turškem stoletju« je izpostavil prizadevanja za vzpostavitev lastne geopolitične osi države, ki temelji na notranji stabilnosti in boju proti terorizmu. Kalın je v osrednjem delu poročila izpostavil cilj »Turčija brez terorizma« kot ključen element državne strategije. Pri tem je posebej omenil vlogo obveščevalnih dejavnosti v Siriji in Gazi, kjer Turčija aktivno spremlja in vpliva na regionalno dogajanje. Po njegovih navedbah MİT ostaja eden glavnih stebrov turške zunanje in varnostne politike, ki državi omogoča neodvisno ukrepanje v kompleksnem mednarodnem okolju, hkrati pa krepi obrambne mehanizme proti zunanjim grožnjam.

Iranska obveščevalna služba je v severni provinci Mazandaran izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržali deset članov domnevne protiuunitarne in separatistične mreže. Po poročanju lokalnih medijev so aretirani povezani s kanalom na platformi Telegram, ki se ukvarja z indetifikacijo in preganjanjem domnevnih sodelavcev režima. Operacija se je osredotočila predvsem na zahodni del province, vključno z mestom Čalus. Uradni viri navajajo, da so pridržani delovali v okviru organizirane mreže, ki je spodbujala nemire in separatistične težnje. Iranske oblasti so skupino označile za sovražno in delujočo proti nacionalni varnosti, kar je pogosta formulacija pri pregonu opozicijskih aktivistov ali digitalnih odporniških skupin. Identiteta pridržanih oseb in specifične obtožbe še niso bile javno razkrite, vendar se akcija razume kot del širšega zatiranja opozicije v regiji.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Britanska javna radiotelevizija BBC se je uradno opravičila in privolila v plačilo odškodnine v višini 28.000 britanskih funtov izraelski družini Horenstein zaradi vdora v njihovo zasebnost. Dogodek se je zgodil neposredno po napadih gibanja Hamas 7. oktobra 2023, ko je ekipa BBC pod vodstvom mednarodnega urednika Jeremyja Bowena vstopila v uničen dom družine v naselju Netiv HaAsara brez njihovega dovoljenja. Snemalna ekipa je posnela notranjost razdejanega stanovanja, vključno z osebnimi fotografijami otrok, medtem ko so se družinski člani, ki so napad preživeli, še vedno nahajali na begu. Družina Horenstein je za objavo prispevka izvedela po naključju, kar je povzročilo dodatno stisko v času, ko njihovi sorodniki še niso vedeli, ali so sploh preživeli pokol. Tzeela Horenstein je dejala, da so vdor ekipe s kamerami doživeli kot ponovni napad na svojo zasebnost in nadzor nad lastnim življenjem. BBC je v izjavi za javnost izrazil obžalovanje zaradi incidenta in potrdil, da je bila dosežena zunajsodna poravnava, s katero so zaključili spor glede vdora v posest in kršenja pravice do zasebnosti v izjemno občutljivem obdobju po terorističnih napadih.

Ruski poslanec Aleksej Čepa je izjavil, da je Donald Trump spremenil svoje prvotno stališče o napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco Vladimirja Putina zaradi vpliva ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia). Čepa je prepričan, da bi bil napad na rezidenco nemogoč brez podpore Cie.