Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja.
Kronologija dogodkov
3. jan. 2026 :Budanov uradno prevzema vodenje predsednikovega kabineta.Predsednik Zelenski je v začetku januarja formaliziral prestop generala Budanova iz obveščevalnih vrst v politično središče države. Ta odločitev je bila sprejeta v luči potrebe po tesnejšem sodelovanju med vojaško inteligenco in predsednikovim uradom med ključno fazo vojne.
16. dec. 2025 :Usklajevanje mirovnih pogojev z ameriškimi odposlanci.Decembra 2025 so se intenzivirali pogovori med Kijevom in Washingtonom, kjer so dosegli soglasje o približno 90 odstotkih pogojev za končanje sovražnosti. Glavno odprto vprašanje ostaja nadzor nad okupiranimi ozemlji, ki ga Ukrajina ni pripravljena prepustiti.
19. nov. 2025 :Korupcijski škandal in odstop Andrija Jermaka.Dosedanji vodja kabineta Andrij Jermak je moral odstopiti po obsežnem korupcijskem škandalu, ki je pretresel ukrajinsko politično vodstvo. To je ustvarilo vakuum v najožjem krogu Zelenskega, ki ga zdaj zapolnjuje Budanov.
25. jul. 2025 :Ruski poletni pritisk in neposredna pogajanja v Istanbulu.Sredi leta 2025 je Ukrajina prestajala močan pritisk na fronti, medtem ko so v Istanbulu potekali tretji krogi pogajanj. Rusija je takrat zahtevala vzpostavitev varnostnih con, Ukrajina pa je predlagala vrh na najvišji ravni.
Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.
Izjave
"Ukrajina se mora osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja."
Volodimir Zelenski
"Ukrajinske sile se držijo norm mednarodnega humanitarnega prava in izvajajo napade izključno na ruske vojaške cilje."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Ukrajini je za Slovenijo izjemnega pomena zaradi varnostne arhitekture Evrope in neposrednega vpliva na stabilnost Evropske unije. Imenovanje novega vodje kabineta v Kijevu v času, ko se pripravljajo mirovni načrti, nakazuje na morebitne spremembe v strategiji države, ki je ključna partnerica Slovenije.
Slovenija kot članica EU in zveze NATO aktivno podpira ukrajinsko ozemeljsko celovitost, zato morebitni ruski ozemeljski premiki in diplomatski pritiski neposredno vplivajo na slovensko zunanjo politiko in gospodarsko stabilnost v regiji.
V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnji vrh voditeljev.
V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja.
Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju.
Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dotedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova imenoval za novega vodjo urada predsednika. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times naj bi bila ta kadrovska poteza strateško usmerjena v omejevanje Budanovih političnih ambicij. Analitiki ocenjujejo, da želi Zelenski s premestitvijo Budanova v svojo administracijo preprečiti njegovo morebitno kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah, kjer bi mu lahko predstavljal resnega tekmeca.
Budanov, ki velja za tesnega zaveznika Združenih držav Amerike in je po navedbah tujih medijev opravil usposabljanje pod okriljem ameriške obveščevalne agencije CIA, bo na novem položaju zamenjal dosedanje vodstvo. Hkrati je Zelenski na čelo vojaške obveščevalne službe imenoval Olega Ivaščenka, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo. Te spremembe v vrhu ukrajinskega varnostnega in političnega aparata se dogajajo v obdobju, ko mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Rusijo, pozorno spremlja razprave o izvedbi volitev v Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek, 2. januarja, za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za ključno osebnost pri načrtovanju in izvajanju odmevnih operacij proti ruskim silam, bo na tem položaju zamenjal predhodnika po vrsti korupcijskih škandalov, ki so pretresli ukrajinsko administracijo. Odločitev odraža predsednikovo namero po utrditvi vojaškega vodenja države v času, ko se vojna nadaljuje kljub morebitnim diplomatskim prizadevanjem.
Imenovanje Budanova na eno najvplivnejših civilnih funkcij v državi nakazuje na premik k še večji militarizaciji državne uprave. Kot poročajo tuji mediji, Budanov uživa visoko stopnjo zaupanja predsednika Zelenskega predvsem zaradi svoje operativne učinkovitosti na bojišču in v zakulisju obveščevalnih dejavnosti. Ukrajinski vojaški predstavniki so ob tem poudarili, da bodo ukrajinske sile pod novim vodstvom še naprej osredotočene izključno na vojaške cilje znotraj Rusije, kar ostaja ključna strategija Kijeva v trenutni fazi konflikta. Ta kadrovska zamenjava sledi obdobju intenzivnih pritiskov na ukrajinsko politično vodstvo, da očisti svoje vrste in izboljša preglednost delovanja državnih institucij.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je načelniku vojaške obveščevalne službe Kirilu Budanovu ponudil položaj vodje urada predsednika Ukrajine. Po besedah državnega voditelja je odločitev utemeljena s potrebo po večji osredotočenosti na varnostna vprašanja in nadaljnji razvoj obrambnih sil v času trajajočih vojaških operacij. Čeprav uradni odlok o imenovanju v trenutku poročanja še ni bil javno objavljen, je Zelenski potrdil, da je Budanov njegova prva izbira za to ključno funkcijo.
Sprememba v ožjem krogu ukrajinskega predsednika odraža strateški premik k utrjevanju obrambne politike države. Kirilo Budanov velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem sektorju, njegova premestitev na politično-administrativno funkcijo pa nakazuje, da namerava Zelenski tesneje integrirati obveščevalne podatke in vojaško strategijo v vsakodnevno delovanje državnega vrha.
Dogajanje v Ukrajini je za Slovenijo izjemnega pomena zaradi varnostne arhitekture Evrope in neposrednega vpliva na stabilnost Evropske unije. Imenovanje novega vodje kabineta v Kijevu v času, ko se pripravljajo mirovni načrti, nakazuje na morebitne spremembe v strategiji države, ki je ključna partnerica Slovenije.
Slovenija kot članica EU in zveze NATO aktivno podpira ukrajinsko ozemeljsko celovitost, zato morebitni ruski ozemeljski premiki in diplomatski pritiski neposredno vplivajo na slovensko zunanjo politiko in gospodarsko stabilnost v regiji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.