Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju časnika The New York Times vzpostavila mrežo virov znotraj ožjega kroga venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar ji je omogočalo podroben nadzor nad njegovim gibanjem in delovanjem. Trenutna lokacija Madura ostaja neznana, nekateri člani njegovega kabineta pa so se domnevno umaknili na varno. Razkritje o vohunjenju prihaja v času povečanih napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so informacije o Madurovih aktivnostih ključne za ameriško zunanjostrateško načrtovanje.
Kronologija dogodkov
17. okt. 2025 :Stopnjevanje pritiska ZDA na venezuelski režim.Predsednik ZDA Donald Trump je uradno potrdil in odobril prikrite operacije agencije Cia v Venezueli z namenom povečanja pritiska na Madura. Ta odločitev je sovpadala z ameriškimi operacijami proti tihotapljenju drog in povečano vojaško prisotnostjo v Karibih, kar je neposredno vodilo do trenutnega obveščevalnega nadzora.
Ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil o razmerah v Venezueli podrobno obveščen na brifingu za nacionalno varnost na Floridi, je že v preteklosti odobril prikrite operacije Cie v tej latinskoameriški državi. Poročila kažejo, da so se ameriške obveščevalne dejavnosti stopnjevale hkrati z vojaško prisotnostjo ZDA v bližini Venezuele, kar je Madurov režim označil za neposredno grožnjo suverenosti države. Kljub zanikanju venezuelskega vrha o notranjih razpokah, prisotnost virov Cie znotraj vlade nakazuje na resno spodkopavanje Madurove avtoritete.
Izjave
"Nicolás Maduro je bil pod nadzorom s pomočjo članov njegove vlade, ki so obveščali ameriško obveščevalno agencijo Cia."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima za Slovenijo omejen neposreden pomen, vendar je pomembno v okviru slovenske zunanje politike, ki sledi skupnim stališčem Evropske unije glede demokracije v Latinski Ameriki. Morebitna destabilizacija regije bi lahko vplivala na globalne energetske trge, kar posredno vpliva na cene energentov v Sloveniji.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil obsežen vojaški napad Združenih držav na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura. Trump je dejal, da ne bo dovolil, da bi venezuelsko državo nadzorovale bolivarijanske sile in napovedal, da so pripravljeni na drugi, še večji napad, če bo potrebno. Predsednik Boric je obsodil napad ZDA in pozval k mirni rešitvi krize v Venezueli.
Ameriške specialne sile so v soboto, 3. januarja, v okviru obsežne operacije v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah ameriških virov so Madura po zajetju nemudoma začeli pripravljati na prevoz v New York, kjer mu bodo predvidoma sodili zaradi večkratnih obtožb, povezanih z narkoterorizmom, korupcijo in kršitvami človekovih pravic. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je sprožila mešane mednarodne odzive. Medtem ko so argentinske oblasti in venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado potezo pozdravili kot začetek svobode za državo, je brazilski predsednik Lula da Silva napad ostro obsodil. Brazilski voditelj je dejanje označil za nesprejemljivo prekoračitev meja suverenosti in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. ZDA so Madura že dlje časa obtoževale vodenja kriminalnega kartela 'Soles', ki naj bi se ukvarjal s tihotapljenjem mamil in sistemskim uničevanjem venezuelske naftne industrije. Zaradi teh obtožb je bila za njegovo zajetje že pred časom razpisana visoka denarna nagrada. Trenutno stanje v Venezueli po zajetju ostaja negotovo, saj dogodek predstavlja enega največjih neposrednih vojaških posegov ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.
Po zajetju Madura je ameriški predsednik Trump napovedal, da bo ameriško zavezništvo z Venezuelo zagotovilo, da bodo Venezuelci bogati, neodvisni in varni. Poudaril je, da je aretacija Madura opozorilo drugim državam in dokaz o prevladi ZDA na zahodni polobli. Trump je izrazil dvome o sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje Venezuele in opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, naj bo previden.
Ameriške oborožene sile so 3. januarja v operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Načelnik štaba združenih sil ZDA, Dan Caine, je razkril, da so ameriške obveščevalne službe premike Madura podrobno spremljale več mesecev pred samo izvedbo akcije. Aretacija je sprožila takojšen odziv venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado, ki je dogodek označila za trenutek osvoboditve države. ZDA so Madura že pred časom uradno obtožile narkoterorizma in vodenja kriminalne združbe, znane pod imenom Cartel de los Soles.
Operacija je vrhunec večletnih prizadevanj ameriškega pravosodja in uprave za boj proti drogam (DEA), ki je za informacije, ki bi vodile do njegovega zajetja, razpisala nagrado v višini 25 milijonov dolarjev. Po navedbah ameriških uradnikov se bo Maduro zdaj spoprijel s sodnim procesom na ameriških tleh, kjer mu očitajo trgovino s prepovedanimi drogami in pranje denarja. Dogodek pomeni drastičen preobrat v venezuelski politični krizi in bi lahko vodil do popolne zamenjave oblasti v tej južnoameriški državi.
Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja.
Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji na venezuelskem ozemlju zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah predsednika Trumpa sta bila pridržana na amfibijski desantni ladji USS Iwo Jima in sta že na poti v New York, kjer se bosta soočila s pravosodnimi organi. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških aktivnosti, ki so jih ZDA stopnjevale v karibski regiji pod pretvezo boja proti trgovini z mamili.
Med izvedbo napada je bil zadet ameriški vojaški helikopter, pri čemer sta bila ranjena dva vojaka. Kljub poškodbam se je plovilo varno vrnilo v bazo, Trump pa je poudaril, da smrtnih žrtev na ameriški strani ni bilo. Ta dogodek pomeni neposredno vojaško posredovanje in odstranitev tujega državnega voditelja s strani ameriških sil, kar bo močno spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike in odnose znotraj mednarodne skupnosti. Bela hiša vztraja, da je bila akcija nujna za zaščito nacionalnih interesov in končanje domnevnih kriminalnih dejavnosti venezuelskega režima.
Dogajanje v Venezueli ima za Slovenijo omejen neposreden pomen, vendar je pomembno v okviru slovenske zunanje politike, ki sledi skupnim stališčem Evropske unije glede demokracije v Latinski Ameriki. Morebitna destabilizacija regije bi lahko vplivala na globalne energetske trge, kar posredno vpliva na cene energentov v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.