Francoski raziskovalec Laurent Vinatier, ki je bil v Rusiji zaprt od junija 2024, se je vrnil v Pariz. Ruske oblasti so objavile video posnetek izmenjave Vinatierja za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina.

Indijske oblasti so v mestu Pathankot v zvezni državi Pandžab pridržale 15-letnega dečka, ki naj bi pakistanskim obveščevalnim službam posredoval zaupne podatke o občutljivih vojaških lokacijah. Po navedbah policije je mladoletnik, sicer prebivalec okrožja Samba v zvezni državi Džamu in Kašmir, prek družbenih omrežij sodeloval z operativci pakistanske obveščevalne službe ISI in predstavniki pakistanske vojske. Preiskovalci so na njegovem mobilnem telefonu odkrili klepete in zapise klicev, ki potrjujejo pošiljanje fotografij in informacij o strateško pomembnih objektih v zadnjem letu dni. Načelnik policije v Pathankotu Daljinder Singh Dhillon je pojasnil, da je bil deček tarča radikalizacije na spletu, pri čemer so tuji akterji izkoristili njegovo čustveno ranljivost. Mladoletnik je namreč verjel, da je bil njegov oče pred letom dni umorjen, čeprav policijska preiskava tega ni potrdila. Ta sum je močno vplival na njegovo duševno stanje, kar so pakistanske agencije izkoristile za vzpostavitev stika. Zaradi incidenta so indijske oblasti izdale opozorilo na ravni celotne zvezne države glede podobnih poskusov novačenja otrok za namene vohunjenja.

V zveznem zaporu v Marylandu je v 84. letu starosti umrl Aldrich Ames, nekdanji visoki uslužbenec ameriške obveščevalne službe Cia, ki je postal eden najbolj škodljivih dvojnih agentov v zgodovini Združenih držav Amerike. Ames je skoraj desetletje deloval kot krt za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo, dokler ga niso leta 1994 dokončno razkrinkali. Njegovo izdajstvo velja za enega najhujših vdorov v ameriški obveščevalni sistem, saj je Moskvi prodal strogo varovane skrivnosti in identitete številnih operativcev na terenu. Zaradi informacij, ki jih je Ames predal sovjetskim oblastem v zameno za približno 2,5 milijona dolarjev, so v nekdanji Sovjetski zvezi aretirali in usmrtili več agentov, ki so delali za Zahod. Ames je svojo dejavnost priznal in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Njegova smrt, ki jo je potrdil urad za zapore, končuje poglavje o enem najvplivnejših primerov vohunjenja iz obdobja hladne vojne, ki je povzročilo nepopravljivo škodo obveščevalnim dejavnostim Združenih držav Amerike.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju časnika The New York Times vzpostavila mrežo virov znotraj ožjega kroga venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar ji je omogočalo podroben nadzor nad njegovim gibanjem in delovanjem. Trenutna lokacija Madura ostaja neznana, nekateri člani njegovega kabineta pa so se domnevno umaknili na varno. Razkritje o vohunjenju prihaja v času povečanih napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so informacije o Madurovih aktivnostih ključne za ameriško zunanjostrateško načrtovanje. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil o razmerah v Venezueli podrobno obveščen na brifingu za nacionalno varnost na Floridi, je že v preteklosti odobril prikrite operacije Cie v tej latinskoameriški državi. Poročila kažejo, da so se ameriške obveščevalne dejavnosti stopnjevale hkrati z vojaško prisotnostjo ZDA v bližini Venezuele, kar je Madurov režim označil za neposredno grožnjo suverenosti države. Kljub zanikanju venezuelskega vrha o notranjih razpokah, prisotnost virov Cie znotraj vlade nakazuje na resno spodkopavanje Madurove avtoritete.

Svojci in podporniki britanskega para, Lindsay in Craiga Foremana, ki sta že leto dni zaprta v Iranu, so na urad britanskega premierja na Downing Streetu 10 naslovili peticijo. Par so iranske oblasti pridržale januarja lani med njunim potovanjem z motorji po svetu, kasneje pa so ju obtožile vohunjenja. Družina in podporniki britansko vlado pozivajo k odločnejšemu ukrepanju in javni zaščiti svojih državljanov, saj menijo, da so obtožbe neutemeljene. Dogodek na Downing Streetu obeležuje prvo obletnico njunega pridržanja, v tem času pa so se pritiski na britansko zunanje ministrstvo stopnjevali. Družina poudarja, da se njuna situacija v iranskem zapornem sistemu ne izboljšuje, in od Londona zahteva, da primer obravnava kot prednostno diplomatsko vprašanje. Britanske oblasti so sicer v preteklosti že večkrat opozarjale na prakso Irana, ki tuje državljane uporablja kot vzvod v mednarodnih pogajanjih, vendar v tem specifičnem primeru javnost pričakuje konkretnejše rezultate.

Pakistan in Vietnam sta v luči naraščajočih digitalnih groženj in pomanjkanja strokovnega kadra sprejela nove ukrepe za zaščito svoje informacijske infrastrukture. Pakistanska zvezna enota za ukrepanje ob kibernetskih incidentih (PKCERT) je podpisala memorandum o sodelovanju z globalnim podjetjem Kaspersky, kar bo državi omogočilo boljše odkrivanje in preprečevanje kibernetskega vohunjenja. Sodelovanje se osredotoča na izmenjavo podatkov o grožnjah ter usposabljanje kadrov v vladnem, industrijskem in akademskem sektorju. Do teh premikov prihaja v času, ko so bili pakistanski hekerji obtoženi novih vohunskih operacij proti indijskim vladnim institucijam in univerzam. Istočasno se Vietnam spopada s kritičnim pomanjkanjem strokovnjakov za kibernetsko varnost, kar ogroža njegovo digitalno suverenost in gospodarski razvoj. Vietnamske oblasti so poudarile, da tehnologija sama po sebi ni dovolj, temveč je ključna visokokakovostna delovna sila. Država je zato odprla nove raziskovalne centre in okrepila sodelovanje z evropsko poslovno skupnostjo. Obe državi sta s temi koraki pokazali namero po zmanjšanju ranljivosti kritične infrastrukture, ki postaja vse pogostejša tarča državnih in nedržavnih akterjev v regiji.