Kitajski strokovnjaki analizirali dejavnike uspeha ameriške vojaške operacije v Venezueli

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo po navedbah lokalnih virov pospremili močni poki in eksplozije. Po poročanju ameriškega časnika The Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovanega uradnika, je ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa operacijo začela z namenom uresničevanja zunanjepolitične strategije, vendar uradnih podrobnosti o tarčah ali obsegu napadov še ni podala. Bela hiša je sporočila, da bo uradno izjavo za javnost objavila šele po tem, ko bodo zračna plovila ameriških letalskih sil (USAF) zapustila venezuelski zračni prostor in bo aktivna faza operacije končana. Ruski vojaški strokovnjaki so potezo Washingtona že označili za kršitev mednarodnega prava in jo interpretirajo kot poskus nasilnega uveljavljanja doktrine »Amerika na prvem mestu«. Do incidenta prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko ZDA krepijo svojo vojaško prisotnost in vpliv na različnih koncih sveta. Medtem ko ameriška stran vztraja pri molku do konca misije, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko dodatno destabiliziralo regijo Južne Amerike.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v noči na 3. januar 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija popolnoma ohromila venezuelsko vojsko, saj so ameriške sile sočasno nevtralizirale sisteme zračne obrambe in ključno infrastrukturo države. V napadih so sodelovala najsodobnejša lovska letala F-35, F-22 in bombniki B-1, ki so podpirali enote za specialno delovanje pri vdoru v predsedniško rezidenco. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je obsodila dejanje kot barbarsko agresijo in potrdila, da so napadi zahtevali žrtve tako med pripadniki vojske kot med civilnim prebivalstvom. Načelnik združenega štaba vojske ZDA, general Dan Kane, je pojasnil, da so operacijo načrtovali več mesecev v strogi tajnosti, vključno z izgradnjo replike Madurovega domovanja za namene urjenja. Kljub močnemu odporu venezuelskih sil in poškodbam enega od helikopterjev so se vse ameriške enote uspešno vrnile v oporišča. Maduro je bil po aretaciji s helikopterjem prepeljan iz države, medtem ko je Venezuela razglasila izredno stanje.

Združene države Amerike so v noči na 3. januar sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za neizprosen akt vojaške agresije. Ameriške letalske sile so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas ter več drugih strateško pomembnih mest, vključno s provincami Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju vseh lokalnih virov so bili tarča napadov tako vojaški kot civilni objekti, vlada pa je v odziv na nastale razmere razglasila izredno stanje. Predsednik Nicolás Maduro naj bi bil po nekaterih navedbah ujet, medtem ko prestolnico pretresajo eksplozije in kaos. Operacija predstavlja dramatično zaostritev napetosti med državama, ki so se stopnjevale v zadnjih mesecih. Venezuelska vlada trdi, da gre za neupravičen napad na njihovo suverenost, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje kot nujno obrambo pred domnevnimi grožnjami nacionalni varnosti. Napadi so povzročili znatno materialno škodo in civilne žrtve, vendar natančno število slednjih še ni potrjeno. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi lahko ta konflikt resno destabiliziral celotno južnoameriško regijo in povzročil nov val beguncev ter motnje na naftnih trgih.