Objavljeno: 4. 1. 2026 4:42
Po nedavnih vojaških dejavnostih Združenih držav Amerike v Venezueli, ki so vključevale ukrepe proti predsedniku Nicolasu Maduru, so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o prihodnjih zunanjepolitičnih potezah predsednika Donalda Trumpa. Ivan Kačanovski, politolog z Univerze v Ottawi, je izpostavil možnost, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko postal naslednja tarča političnega ali diplomatskega pritiska ameriške administracije. Kačanovski je svoje mnenje utemeljil na predpostavki, da Trumpova zunanja politika teži k hitremu razreševanju dolgotrajnih konfliktov s korenitimi posegi.
Napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo že dlje časa, predvsem zaradi poročil o Trumpovem osebnem odnosu do ukrajinskega vodstva. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriška administracija zmanjšala varnostna jamstva ali pogojevala nadaljnjo podporo z znatnimi odstopki na pogajanjih z Rusijo. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil drastičen zasuk v ameriški pomoči Ukrajini, ki je bila do zdaj ključna za obrambo države. Opozorila prihajajo v času, ko se v medijih pojavljajo navedbe o Trumpovem nezadovoljstvu z zahtevami Kijeva, kar dodatno krepi negotovost glede prihodnjih odnosov med državama.
31. dec. 2025
New York Times je poročal o Trumpovi nepripravljenosti na zagotavljanje varnostnih jamstev, ki jih zahteva Volodimir Zelenski. Poleg tega so se pojavile informacije o Trumpovih podcenjujočih oznakah ukrajinskega predsednika, kar kaže na osebno in politično nestrinjanje.
"Zelenski bi lahko bil naslednji."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | nevtralno |
| Volodimir Zelenski | nevtralno |
| Ivan Kačanovski | nevtralno |
| Nicolas Maduro | Negativno |
| Vladimir Putin | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in slovensko zunanjo politiko v okviru EU in Nata. Morebitna sprememba ameriške politike do Ukrajine bi zahtevala prilagoditev slovenskih obrambnih in diplomatskih prednostnih nalog, saj je Slovenija dejavna podpornica ukrajinske suverenosti.
New York Times poroča, da Donald Trump naj ne bi bil pripravljen zagotoviti Ukrajini varnostnih jamstev v obsegu, kot jih zahteva Volodimir Zelenski. Časnik je že prej poročal, da naj bi Trump Zelenskega v preteklosti označil za 'ubogljivca'.
/nginx/o/2025/12/29/17364011t1h9320.jpg)
Donald Trump naj bi bil po lastnih besedah zelo jezen, ko je od Vladimirja Putina izvedel za napad ukrajinskih sil na rusko rezidenco v Novgorodski oblasti. Obstajajo tudi ugibanja, da Trump ob srečanju z Zelenskim ni bil seznanjen z načrtovanim napadom. Evropski uradniki imajo nizka pričakovanja glede srečanj med Trumpom in Zelenskim. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje podporo ZDA in ne zaupa Putinu, srečanje s Trumpom pa je označil za produktivno. V ZDA se pojavljajo izjave o morebitni vpletenosti Evropske unije v napad na Putinovo rezidenco, kar naj bi kazalo na popolno podrejenost Zelenskega evropskim politikom.
Tiskovna predstavnica Bele hiše je izjavila, da srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim trenutno ni načrtovano. Ožji krog Zelenskega naj bi mu odsvetoval pot v Washington, saj se bojijo poslabšanja odnosov s Trumpom. Hkrati so ZDA in Ukrajina po navedbah Bele hiše blizu dogovora o prekinitvi vojne, pri čemer naj bi ostalo le še nekaj točk nesoglasja. Mirovni načrt Trumpove administracije za Ukrajino naj bi bil predelan in zdaj vseboval 19 točk.
3. jan 6:41
Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump bi lahko negativno ocenil morebitno imenovanje Kirila Budanova na mesto vodje urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju Alessandra Orsinija, profesorja sociologije na rimski univerzi Luiss, bi takšna kadrovska poteza neposredno nasprotovala mirovnim načrtom, ki jih pripravlja ameriška administracija. Orsini je v pogovoru za časnik Il Fatto Quotidiano izpostavil, da bi vzpon Budanova, ki velja za zagovornika ostrejše vojaške linije, lahko povzročil napetosti v odnosih med Kijevom in Washingtonom. Analiza kaže, da bi Trump imenovanje Budanova razumel kot oviro pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer in iskanje diplomatske rešitve konflikta. To se sklada s širšimi poročili o naraščajočem razkoraku med zahtevami ukrajinskega vrha po varnostnih jamstvih in Trumpovo vizijo zunanje politike, ki naj bi bila manj naklonjena obsežnim vojaškim zavezam. Dogajanje v Kijevu tako ostaja pod strogim nadzorom mednarodnih opazovalcev, saj bi kadrovske rošade lahko bistveno vplivale na prihodnjo dinamiko podpore ZDA Ukrajini.
Ameriški predsednik Donald Trump ne pričakuje pomembnih rezultatov od srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po poročanju ruskih medijev naj bi bil Zelenski v paniki in prosil Zahod za pomoč, potem ko so ruske sile izvedle napade na ukrajinsko infrastrukturo.
Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svoje zdravje in energijo. Razkril je, da je oktobra opravil CT pregled in ne MRI, kot je bilo predhodno poročano.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | nevtralno |
| Volodimir Zelenski | nevtralno |
| Ivan Kačanovski | nevtralno |
| Nicolas Maduro | Negativno |
| Vladimir Putin | nevtralno |
Dogajanje neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in slovensko zunanjo politiko v okviru EU in Nata. Morebitna sprememba ameriške politike do Ukrajine bi zahtevala prilagoditev slovenskih obrambnih in diplomatskih prednostnih nalog, saj je Slovenija dejavna podpornica ukrajinske suverenosti.